Bomo še pripravnike proda(ja)li Hrvatom?

LJUBLJANA – Študentska skupina za ureditev pripravništva v socialnem varstvu je včeraj ob odločni podpori Študentske organizacije Slovenije ter tudi Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Študentske organizacije Univerze v Mariboru, Študentske organizacije Univerze na Primorskem in Zveze ŠKIS pripravila protestni shod, s katerim je želela opozoriti na nedvomno akutno problematiko trenutnih pripravništev. Udeleženci so se zbrali pred ljubljansko fakulteto za socialno delo, potem pa od tam odkorakali do poslopja ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Študentske organizacije so se za protest odločile zato, ker se po prepričanju njihovih članov »država« (vlada, ministrstvo za delo, ki ga vodi vplivna članica SD dr. Anja Kopač Mrak) še vedno ni zadovoljivo lotila urejanja problematike opravljanja pripravništev, še posebno pripravništev na področju socialnega dela. Za pripravništva diplomantov fakultete za socialno delo, četudi so ta obvezna, država nima denarja, hkrati pa ni zagotovila niti evropskih sredstev, s katerimi jih je financirala doslej. Samo na opravljanje teh pripravništev v tem hipu (v veliki negotovosti) čaka več kot 500 diplomantk in diplomantov fakultete za socialno delo. Državna sekretarka MDDSZ Martina Vuk to sicer zanika in trdi, da je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih »le 37 pripravnikov«.

Študentska skupina za ureditev pripravništva v socialnem varstvu je že pred časom od MDDSZ zahtevala, naj končno že najde rešitev za ta problem. In kaj je ugotovila? Da na ministrstvu še vedno niso pripravili nobenega konkretnega predloga, s katerim bi lahko začeli odpravljati veliko zadrego. In kako so ji odgovorili iz MDDSZ? Da se bo pripravništvo s področja socialnega dela še naprej (najbrž) financiralo iz evropskih sredstev, da pa to ta hip res ni mogoče, saj črpanje evropskih sredstev ni odvisno zgolj od MDDSZ.

Ministrica pa pri nekdanjem šefu

No, ko so študentje včeraj demonstrirali, je ministrica Kopač Mrakova raje odšla k nekdanjemu šefu svoje stranke, predsedniku države Borutu Pahorju, na posvet o socialni državi. Tam je prav v času protestnega pohoda in shoda navzočim pojasnjevala, da socialna politika pomeni odgovor na nepravilnosti trga in da je v okviru tega še kako pomemben dejavnik tudi medgeneracijska solidarnost. Še preden pa je pohitela k Pahorju, je prek družbenega omrežja twitter objavila nekaj trditev, s katerimi naj bi postavila na laž študentske oraganizacije: »Od leta 2010 naprej je bilo zagotovljenih 486 plačanih pripravništev v socialnem varstvu. V letu 2015 pripravništvo končuje sedem pripravnikov. Na področju socialnega varstva nikoli ni bilo volonterskih pripravnikov.«

Mogoče pa je le prav, da se ob robu včerajšnjega protestnega pohoda spomimo še nečesa: poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro pred meseci vložila predlog zakona o ukrepih na področju pripravništva. Toda vlada, ministrica za delo in socialne zadeve Kopač Mrakova in poslanci treh vladnih strank so predlog SDS pred drugo obravnavo (na seji matičnega parlamentarnega odbora) pričakali na nož. Kljub temu da je še januarja letos isti predlog v parlamentarni dvorani podprlo kar 82 od 90 poslank in poslancev. Opoziciji ni preostalo drugega, kot da je zahtevala sklic izredne seje državnega zbora. Drži, že vnaprej jasno, da bo vlada na izredni seji dovolila kvečjemu sprejem nekaterih načelnih stališč.

Najmlajša poslanca SDS, prejšnji in zdajšnji predsednik podmladka SDS Andrej Čuš in Žan Mahnič, sta tako lahko zgolj zgroženo ugotovila, da Mladinski svet Slovenije (MSS) in nekatere druge mladinske organizacije kar na lepem nasprotujejo zakonu, ki bi omogočil uveljavitev nujnih ukrepov na področju pripravništva: »Če bo koalicija preprečila sprejem našega predloga zakona, predlagamo, da ministrica Kopač Mrakova svoje delo v prihodnje opravlja kar volontersko, saj v zadnjih dveh letih in pol tako ni storila dobesedno nič.« Zanimivo je to, da je tudi MSS v svoji programski resoluciji (na straneh 27 in 28) zapisal, da neplačana volonterska pripravništva sploh ne bi smela biti dovoljena. Predlaganim ukrepom pa je nasprotoval, četudi bi začasna oziroma prehodna zakonska rešitev mladim v prihodnjih letih zagotovila vsaj to, da bi za opravljanje pripravništva začeli prejemati kolikor toliko spodobna plačila. 

Kaj prinaša rast samozaposlenosti?

Goran Lukič, predstavnik Semoličeve Zveze svobodnih sindikatov, je na svojem blogu Druga smer poleg drugega objavil tudi zelo zgovorne podatke, ki jih je sicer pred njim na spletu objavil že Statistični urad Republike Slovenije (Surs). In kaj nam povedo ti podatki? Da se je v Sloveniji število samozaposlenih v letu 2013 povečalo za 8890 ali za 5,1 odstotka. Da smo bili najvišji rasti števila samozaposlenih priča v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih ter gostinstvu. Dodaten vpogled v podatke nam razkrije, da je bila v gostinstvu rast samozaposlenosti kar 26-odstotna, v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih pa celo 67,4-odstotna. Neverjetno. Po zadnjih podatkih Sursa je število samozaposlenih lani še dodatno naraščalo: spet se je namreč povečalo za 7000 novih samozaposlenih oziroma za 6,4 odstotka. Številke so šokantno zgovorne: število tistih, ki so v delovnih razmerjih, se vztrajno zmanjšuje, veliko teh pa na območju naše »socialne« države tako rekoč nima druge izbire, kot da se preseli med samozaposlene.