Bomo pridelovali seneno mleko?

LJUBLJANA, PTUJ – Že nekaj let vemo, da bo letos v okviru kmetijske politike EU ukinjen sistem mlečnih kvot, ki je več kot 30 let omejeval proizvodnjo mleka v EU. Odkupna cena je v zadnjih mesecih padla z 38 centov za liter na skrb vzbujajočih 28, kar morda pomeni, da se mlekarne pripravljajo na porast proizvodnje, ki bo verjetno močno znižal odkupno ceno. Spet drugi vidijo priložnost v povečanem izvozu, med drugim se je v Sloveniji pred dnevi mudila »mlečna delegacija« iz Kitajske, kamor bi lahko izvažali mleko. Obstaja tudi tretja možnost, pridelava nekoliko dražjega, t. i. senenega mleka, pri čemer kmetje krave krmijo tradicionalno s senom, in ne s silažno mešanico. A kot kaže, nismo prav dobro pripravljeni na nove razmere.

Pred vstopom v družbo držav EU so se naši kmetijski pogajalci kar dobro pogodili, zato je mleko v Sloveniji ena redkih primarnih dobrin, s katero smo samopreskrbni. Pridelava razumljivo rahlo niha, a v zadnjem času ga na leto pridelamo nekaj manj kot 600.000 ton, kar je več, kot ga porabimo, indeks pridelave glede na porabo je celo 110.

Odkupna cena mleka je seveda vselej rahlo nihala, eno leto so bili kmetje zelo zadovoljni, naslednje spet precej manj. Tudi letošnji upad odkupne cene na pičlih 28 centov nekateri razlagajo s presežki, ki so nastali zaradi povečanja števila krav molznic, kar je običajna reakcija kmetov na dobro ceno. Toda ukinitev kvot nas bi vendarle morala skrbeti, poleg tega so se načini subvencioniranja kmetijstva za naslednje programsko obdobje rahlo spremenili, predvsem nagnili v prid okoljevarstvenikom. A tudi to bi še šlo, če ne bi spet močno zamujali.

Mlečne kvote v Sloveniji (osnova 576.638 ton) same po sebi niso bile omejujoče, saj smo vselej pridelali znotraj dovoljene količine in nikoli več, zato nismo nikoli plačali kazni. Irska, ki na mesec pridela okoli 500.000 ton mleka, se pravi skoraj toliko kot Slovenija v celem letu, pa je zaradi presežne proizvodnje v letih 2011 in 2012 plačala 16 milijonov evrov, lani so jim iz Bruslja grozili z dvakrat višjo kaznijo. Pa se Irci niso dali, v kazenskih letih razvili infrastrukturo in mleko začeli izvažati na Kitajsko.

V Sloveniji nismo izpeljali nobene podobne malopridne strategije, da bi dolgoročno bolje poskrbeli za svojo tazadnjo. S pridelovalci mleka v Nemčiji, Franciji... se lahko primerja morda le nekaj naših kmetov. Od skupno 76.000 kmetij jih ima dve tretjini omejene dejavnike kmetovanja (OMD), se pravi so napol hribovske. Več kot tri petine mleka od omenjenih 600.000 ton pridelajo nižinske, na hribovskih pa se mlekoreja in kmetovanje v splošnem intenzivno opuščata. Kaj bodo torej pridelovali na 50.000 kmetijah? Medtem ko Irci mleko že izvažajo na Kitajsko, sta se Švica in Avstrija domislili novega tipa, t. i. senenega mleka, katerega pridelava temelji na tradicionalnem krmljenju krav s senom, in ne s silažo. Slišali smo namige, da naj bi nišo s senenim mlekom poskusili pri eni naših mlekarn. Odkupna cena senenega mleka pri kmetu naj bi bila vsaj 10 centov višja od tiste, ki jo ima običajno pridelano mleko, kar je zagotovo nova priložnost.