PODLIPOGLAV – Posestvo Razori nad Podlipoglavom je po drugi svetovni vojni predstavljalo pilotni projekt zunajbolnišnične obravnave psihiatričnih bolnikov. Kot zglednega in uspešnega so ga potrjevali tako psihiatri kot pacienti. In ko bi morali že utečeno le nadaljevati, je neko novo vodstvo predhodnice zdajšnje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana (v nadaljevanju klinika) terapevtsko enoto na Razorih ukinilo, posestvo pa oddalo v začasni najem zeleni bratovščini.
Brco pospremili očitki
Potem je na prelomu tisočletja zanemarjeno zapuščino najela nevladna organizacija Slovensko združenje za duševno zdravje Šent. Z veliko vloženega entuziazma so Razore znova oživljali, tako da so jih leta 2002 vključili v nadzor ekološkega kmetovanja. Pridelovali so zelenjavo in dišavnice, v rastlinjaku gojili sadike. Ob tem je pet redno zaposlenih in petnajst sodelavcev na zaposlitveni rehabilitaciji iz sadja pridobivalo sokove, kis, marmelado in džem. Tudi za tržno prodajo. Pasli so za rehabilitacijo nadvse dobrodošle konje, koze mesne pasme, sprejemali poučne ekskurzije, prirejali seminarje. Zaslužek je zadostoval za skromne plače, sprotne stroške, nekaj so zbrali za vzdrževanje in najbolj nujno obnavljanje stavb.
Šent je tako kmetoval polno desetletje. Kot uspešen in koristen zgled zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju je užival podporo javnosti, še kmetijski minister je zanje našel spodbudne besede.
V ozračju takšne vsesplošne naklonjenosti je nenadoma, kot strela z jasnega, vodstvo klinike obvestilo Šent, da mu najemne pogodbe po izteku ne bo podaljšalo. Zahtevo je klinika še podkrepila z očitki najemniku o nesmotrni uporabi posestva in pridobitništvu. Direktor klinike prof. dr. Bojan Zalar je pojasnjeval, da Razore potrebujejo za program psihosocialne rehabilitacije zdravljenja oseb z diagnozo odvisnosti od drog in hudimi duševnimi motnjami, ki ga izvaja psihiater dr. Andrej Kastelic. Šent je, sklicujoč se na bogate izkušnje, kliniki ob naglem slovesu poleti 2010 sicer ponujal nadaljnje sodelovanje, a zaman.
V kraljestvu pozabe
Leta 2012, ko je opuščeno posestvo že vidno propadalo, je dr. Kastelic pojasnil, da za zagon njegovega programa potrebujejo kot vložek približno poldrugi milijon evrov. Večidel je menda rezerviran.
Pa smo se odpravili tja. Te dni, ko zorijo prve češnje, sta na Razorih drdrala traktorja v lasti kmeta, ki je pred tremi leti prevzel košnjo. Hvalabogu, da vsaj on krajino ohranja kmetijsko. A preden je prvič pognal kosilnico na travnik, je moral pospraviti žice, odpadle drevesne veje, staro odmrlo travo in predvsem zravnati ogromne površine, ki so jih razrili divji prašiči. Ti so še vedno redni gostje. Kako bi tudi ne bili, ko pa jih nedaleč od lovske preže vabi posuto koruzno zrnje. Lovci menda tega ne bi smeli, kot tudi plevela na njivi, namenjeni za pridelovanje krme, menda ne bi smeli pustiti v cvet...
Po Šentovem odhodu so se na Razorih razvile spontane »veselice« samopovabljenih druščin, pred katerimi niti stavbe niso bile več varne. Zaradi vandalizma je klinika naročila zaklepanje zapornice na dovozni cesti, odprtine na stavbah pa dala zadelati.
A nekaj se vendarle dogaja, nemo sporoča obnovitveno nedolgo tega že začeta, a še ne dokončana osrednja stavba. Do vselitve pa je bržčas še daleč.
Predvojni udarniki
Ob tej priložnosti obudimo spomin na začetek.
Uprava Dravske banovine je s posredovanjem psihiatra dr. Janeza Kanonija decembra 1938 od grofa Baumgartna s Fužin na Razorih odkupila 300 hektarov obsegajoče posestvo s polnimi hlevi živine. Banovina ga je za terapije z bolniki sredi zdravilne narave čez dober mesec prenesla v last Državne bolnice za živčne bolezni.
V knjigi spominov na očeta je psihiatrov sin Črt Kanoni opisal, kako so poleti 1939 bolniki, pripeljani iz Studenca, z ramo ob rami z bolniškim osebjem sleherni dan vzpostavili živo verigo, ki si je podajala opeke in drug material za gradnjo novega gospodarskega poslopja. Ob tem so hitro prenovili hišo za dvajset bolnikov in posebej staro za oskrbnika. Po travnikih so posadili travniški sadovnjak s petsto drevesi jablan, sliv, hrušk, orehov itd., breg proti Žagarskemu vrhu z več tisoč smrečicami. Predvsem pa so tako bolniki kot osebje klinike vse delo opravili – udarniško. Naslednje leto so Razori že predstavljali skrbno vzdrževano posestvo. Ustvarjalni zanos je brutalno pretrgala svetovna vojna. A še takrat so Razori služili kot partizanska bolnišnica, dokler ni italijanska vojska stavbe požgala.
Kako je bilo po vojni, pa smo že povedali. Za razmislek o minulih časih pa seveda tudi o zdajšnjem ravnanju z dediščino.
Gradbena procedura Kaj se zdaj dogaja s posestvom Razori, je prof. dr. Bojan Zalar, generalni direktor Univerzitetne psihiatrične klinike, povedal v formalističnem slogu: »V glasilu Mestne občine Ljubljana (april 2015) je bila objavljena Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta MOL. UPK Ljubljana je 6. junija 2013 posredoval vlogo za spremembo namembnosti parcelnih številk, kar je pogoj za vložitev gradbenega dovoljenja za dozidavo, nadzidavo in rekonstrukcijo centralnega objekta, ki se nahaja v k. o. 1175 Sostro, saj imamo pripravljeno celotno potrebno dokumentacijo kot tudi vsa soglasja za izvedbo te investicije. Javna razprava je trajala do 22. maja 2015. Sledi sprejem OPN v mestnem svetu, v poletju 2015.« V omenjenem dokumentu piše: »Parcelam, navedenim v pobudi, in celotnemu območju enote urejanja prostora se spremeni namenska raba prostora iz površin razpršene poselitve v območja centralnih dejavnosti za zdravstvo.« |
