GORNJA RADGONA, CERKNICA –Reorganizacija nujne medicinske pomoči (NMP), kot jo načrtuje ministrstvo za zdravje, poraja veliko vprašanj po vsej državi. Na podeželju so namreč že zdaj nekateri prepričani, da nimajo enakovredne zdravniške oskrbe, pravilnik pa naj bi periferijo še načrtno slabil, čeprav ministrstvo za zdravje miri, da bo nujna medicinska pomoč še vedno učinkovita: novi standardi NMP bodo enaki za vse, pravijo, zagotovili naj bi hitrejši in učinkovitejši dostop do življenjsko ogroženih bolnikov. Ministrstvo poudarja, da pravilnik o NMP skupaj z mrežo ne predvideva ukinitve službe NMP, ampak se bo mreža NMP ponekod še okrepila z vzpostavitvijo mreže nujnih reševalnih vozil, satelitskih urgentnih centrov in urgentnih centrov. »Z novim sistemom bodo standardi NMP popolnoma enaki za vse prebivalce v Sloveniji. Zagotavljal bo hitrejši in učinkovitejši dostop za življenjsko ogrožene paciente,« so zapisali na spletni strani ministrstva za zdravje.
A so zaradi NMP, se zdi, Slovenci stopili skupaj: po večini se s predvidenimi spremembami ne strinjajo, dvomijo namreč, da bodo spremembe v prid pacientov. Še več, marsikdo se boji, da bodo ogrožena življenja. Med temi so tudi župani občin Cerknica, Loška dolina in Bloke, ki so ministrici za zdravje poslali pismo, protest k reorganizaciji NMP: po proučitvi predloga pravilnika o službi NMP so ugotovili, da bo morebitna uveljavitev pravilnika v predlagani obliki in vsebini pomembno poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev prebivalcem omenjenih občin. Pravijo, da se s tem ruši dobro vzpostavljen in delujoč sistem dežurne službe, ki hkrati opravlja tudi NMP.
Soglasni ne
Nič drugače ni v Pomurju: na prvi izredni skupni seji občinskih svetov občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici se je zbralo 54 občinskih svetnikov, ki so pripravljenemu pravilniku o službi NMP izrekli soglasni ne. Od ministrstva za zdravje zahtevajo, da jim prisluhne. Župani Miroslav Petrovčič, Franc Pižmoht, Janez Rihtarič in Stanislav Rojko skupaj s svetniki poudarjajo, da tukajšnji državljani plačujejo davke in prispevke za zavarovanje enako kot tisti v Ljubljani ali Mariboru, zato jim obstoječih pravic ne sme nihče kratiti. S predlaganim pravilnikom se ne strinjajo niti v ZD Gornja Radgona, katerega dopis, podpisal ga je direktor Jože Primožič, dr. med., je sestavni del zahteve, ki jo bodo štiri občine posredovale ministrstvu za zdravje. Če jih ne bodo upoštevali, so pripravljeni ustanoviti civilno pobudo ter izvajati državljansko nepokorščino. »Bojimo se, da nova organizacija urgentne službe ne bo premogla zadosti resursov za dve ali več hkratnih intervencij na našem območju. Imamo pomisleke o preveliki vlogi dispečerja v novem sistemu, ki bo sam odločal o napotitvi ekipe na teren. Zdaj nam zaradi poznavanja pacientov nemalokrat uspe rešiti problem že s telefonskim pogovorom. V primeru potrebe po intervenciji kompletne ekipe (z zdravnikom) je oddaljenost od Rakičana nesprejemljiva. Menimo, da bi istočasno z novim pravilnikom morali definirati novo organizacijo helikopterske službe NMP in namestiti enoto tudi v štajersko-pomurski regiji,« pravi Primožič, ki je prepričan, da bi, če drugega ne, potrebovali vsaj testno obdobje, ko bi novi sistem deloval sočasno z že obstoječim. Pričakovati je tudi porast obiskov v urgentnem centru in s tem daljše čakalne dobe do pregleda v njem. Vodja urgentne službe v ZD Gornja Radgona Stanislav Malačič, dr. med., opozarja, da bo v urbanih območjih dostopni čas za urgentno oskrbo za 80 odstotkov primerov 10 minut, v ruralnih območjih pa 20 minut. Zato se sprašuje, kakšen je pravilnik, ki že v izhodišču populacijo deli na dva različna dela.
NMP
Nova organizacija nujne medicinske pomoči bo v celoti začela delovati predvidoma v začetku leta 2019. Nujno medicinsko pomoč bo neprekinjeno izvajalo 12 urgentnih centrov in 18 satelitskih urgentnih centrov, prav tako bodo terenu na voljo nujna reševalna vozila ter reanimobili. Nov sistem predvideva uvedbo enotne dispečerske službe zdravstva, ki bo po vnaprej določenih kriterijih (algoritmih) usmerjala najbližje mobilne enote – reševalna vozila NMP glede na dogodek; vzpostavitev mednarodno uveljavljenega triažnega sistema, ki zagotavlja, da bodo pacienti obravnavani glede na stopnjo ogroženosti. Po principu, da je najprej obravnavan tisti, ki pomoč najprej potrebuje, ne glede na vrstni red prihoda pacienta. Po Sloveniji bo predvidoma 60 nujnih reševalnih vozil ter 35 reanimobilov, dva dispečerska centra v Mariboru in Ljubljani (in obstoječi satelitski v Izoli) pa bosta glede na klice na številko 112 razporejala mobilne enote in reanimobile po terenu. V enem od dvanajstih urgentnih centrov bo vedno prisotna oseba, ki bo zagotavljala hitro obravnavo življenjsko ogrožajočih stanj. Ta bo poenotena, posledično se bo zagotovila enovita visokokakovostna in varna obravnava pacientov, s čimer bo zagotovljena pravica vseh prebivalcev do enako dostopne ter hitre in kakovostne oskrbe. Z gosto postavljeno mrežo nujnih reševalnih vozil se bo pomembno skrajšal dostopni čas za oskrbo kritično bolnih in poškodovanih in zagotovilo se bo boljše preživetje pacientov.
