LJUBLJANA – Nobena bolezen ni prijetna, verjetno od vseh najtežja je diagnoza rak. Pri ženskah je najpogostejši rak dojke: je vsak peti nov primer te bolezni. Ko ženska izve, da je zbolela za rakom, ni lahko, in čeprav zdravniki vse natančno pojasnijo, veliko pomeni podpora tistih, ki so bolezen premagale ali se z njo še borijo, besede teh so najbolj pomirjujoče, najbolj spodbudne. Tudi zato se pacientke rade družijo, ne le na srečanjih, članice združenja Europa Donna se vsako leto odpravijo na večdnevni izlet. In letos ni bilo nič drugače.
Prestavljale operacije
Izbrale so hrvaški turistični biser Šibenik, tja naj bi za štiri dni odpotovale konec maja. Darja Rojec, bolnica, ki rada potuje in je poskrbela za koordinacijo med udeleženkami, nam je povedala, da so nekaj let potovale prek Europe Donne, potem pa so se odločile organizacijo izleta oziroma osnovnega programa zaupati turistični agenciji. Prijavilo se jih je 85, vsaka je vplačala po 225 evrov. In potem se je zataknilo. »Šle naj bi v četrtek zjutraj, v ponedeljek zjutraj pa mi je lastnik agencije Taurus iz Radovljice Boštjan Gerdej poslal esemes, da bo izlet prestavljen oziroma odpovedan. Povedal mi je, da so mu hekerji vdrli v poslovni in zasebni račun in ju izpraznili. Rekla sem mu, do to ne gre, da smo prijavljene same bolnice, nekatere so zaradi izleta prestavile preglede, celo operacije na Onkološkem inštitutu, treba je bilo urediti varstvo za otroke. Veste, za mnoge ženske je to največji praznik v letu, naredimo si žur, norimo, pozabimo na probleme, se prepustimo in uživamo. To je terapevtski izlet. Ko so izvedele, da ne gremo, so bile ženske žalostne, nekatere so jokale,« pravi Rojčeva, ki se je z rakom prvič spopadala pred devetnajstimi leti in drugič pred petimi.
V zvezi z zapleti, povezani z izletom bolnic z rakom dojke v Šibenik, smo poklicali tudi Boštjana Gerdeja, lastnika agencija Taurus iz Radovljice. Povedali smo, da bi radi njegovo plat zgodbe, Gerdejev odgovor je bil kratek in jedrnat: »Nimam komentarja. Kar koli rečem, naredim, dobim tisoč stvari nazaj v glavo. Dogovorili smo se, da zadeva ne gre v javnost, zdaj pa bo šla očitno že drugič. Se bom držal nasveta odvetnikov in ostal brez komentarja.« |
Policija v zadnjem času ni poročala o vdoru v bančni račun kakega gorenjskega podjetja ali kraji denarja z njega.
Denar bo, če ne bo medijev
Na izlet 85 žensk še zdaj ni šlo pa tudi denarja (še) niso dobile, turistična agencija naj bi jim prvi obrok vplačanega nakazala do 30. junija, so nam povedale bolnice. Vendar le pod enim pogojem, so še povedale: samo če zadeva ne bo prišla v medije.
Čeprav gospodarska situacija ni rožnata in bi bile številne bolnice vesele sleherne pomoči, saj bi šla tako marsikatera lažje na izlet, ne gre le za denar. »Izlet je rešitev iz sivega vsakdanjika, hodnikov onkološkega inštituta, pobeg nekam drugam. Ena od žensk mi je dejala, da vse leto čaka na tiste štiri dni, ko se vrne domov, še dolgo leti nad tlemi in že čaka prihodnje leto in nove štiri dni,« pravi Rojčeva. Mojca Senčar, predsednica združenja Europa Donna, zdravnica, ki je tudi sama zbolela za rakom dojke, pravi: »Zagotovo ni prijetno za bolnice, ki se takih izletov veselijo vse leto. Ni le materialna izguba, ampak veliko več, saj je zelo pomembno, da se ženske z enako izkušnjo družijo.«
»Ko sem izvedela, da izleta ne bo, sem bila zelo razočarana. Veste, meni to tako deluje kot Hilda Tovšak in svojci umrlega,« nam je povedala Cvetka Pasar iz Vojnika. Za karcinomom leve dojke je zbolela leta 2004, težko je bilo, pravi, in je še vedno, taki dogodki, kot je tale z izletom, precej vplivajo na psiho, nam je povedala: »Bolezen pusti posledice, s takimi dodatki pa je še hujše. Veste, težko je, sem invalidsko upokojena, delam štiri ure in dobim 300 evrov, hči že ima svojo družino, sin se še šola. Ni mi bilo lahko dati denarja, a me je mož samo pogledal in rekel, naj le grem, čeprav se težko preživljava. Od začetka na izlete nisem hodila, letos bi bila četrtič, zelo veliko mi pomenijo. Ne privoščimo si kakega luksuza, preproste smo, vsaka nekaj pripravi in gre. In potem se ljudem takole denar vzame, zelo nizkotno; bolnice se znamo povezati med sabo, vemo, da je bila prevara,« ne more skriti razočaranja in žalosti. »Če ne bi imele Darje, ne bi imele nič. Srečna sem, da sem jo spoznala, zelo dober človek je,« pravi Pasarjeva in še: »Ko sem izvedela, da izleta ne bo, so mi popustili živci, gospoda sem klicala, pa je bil nedosegljiv. Potem sem mu poslala esemes, da bomo vse spravile v medije, se je takoj oglasil, naj ne opletamo z mediji, je rekel ...« Pasarjeva upa, da bodo denar dobile nazaj in se na izlet odpravile v jeseni: »Izlet nas drži gor. Mnogih med nami ni več, mnoge na novo zbolijo – znamo ceniti življenje, a po takih zadevah ostane rana, ki se le težko zaceli.«