LJUBLJANA – Ebola je bolezen, o kateri smo precej slišali, vendar je še nismo srečali. V ljubljanskem kliničnem centru so v preteklosti imeli tudi vaje, kako se odzvati ob pojavih nalezljivih bolezni.
Toda zdravnica Alenka Kraigher ni imela vaje, ko je bila v sredo med svojim dežurstvom na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja obveščena o sumu ebole: »Obvestili so me, da je bil sprejet pacient, pri katerem obstaja sum na ebolo: pripotoval je iz tistega predela Afrike, kjer je ebola prisotna, po prihodu domov pa je dobil vročinsko bolezen.«
Namestili so ga v del infekcijske klinike, kjer nima stika z drugimi bolniki. Po navedbah medicinskega osebja leži v prostoru, ki je dobro izoliran. »Sestre danes tam pač hodijo s skafandri,« se je o novem stanju na infekcijski slikovito izrazil Sergej Hojker, strokovni direktor UKC.
Na testiranju
Gre za bolnico, ki se je nedavno vrnila z izobraževanja v Afriki. K nam je prišla z območja, kjer ebola še razsaja, torej iz zahodnoafriškega trikotnika Liberija, Gvineja in Sierra Leone. »Stanje sprejete osebe je za zdaj dobro, gre le za sum ebole, ker so izpolnjene osnovne karakteristike te bolezni,« je zaskrbljeni javnosti jel pojasnjevati Franc Strle, predstojnik infekcijske klinike, kjer oskrbujejo pacientko. »Vzorec bolnika je na testiranju v laboratoriju, ki ima tretjo stopnjo varnosti, preliminarne rezultate pričakujemo kmalu.«
A preliminarni rezultati ebole ne bodo takoj potrdili ali ovrgli: »Tudi če bo preliminarni test negativen, bomo potrebovali še tri do štiri dni in nov test, ki bo tudi potrjeno negativen,« opozarjajo zdravniki. Dokler ni potrjene bolezni, tudi ni kužnosti oziroma možnosti prenosa bolezni. Zaradi tega se ne bo spremenil režim za zunanje obiskovalce kliničnega centra. Če bodo potrdili, da gre za ebolo, imajo že pripravljen protokol iskanja ljudi, ki so bili v stiku z bolnico.
Tokratni primer nas opominja, da naša dežela ni izoliran otok. »Ne smemo zaspati, moramo se pripraviti na druge, bolj nevarne bolezni,« je Hojker bil plat zvona. Tudi če bi se pri nas pojavila ebola, stanje pripravljenosti ocenjujejo med ugodnim in dobrim: »Pri nas lahko zaradi urejenih zdravstvenih in drugih razmer pričakujemo nižjo smrtnost kot v Afriki,« dodaja Hojker.
Pozno popoldne so iz Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani dobili izvid prvih paralelnih vzorcev; oba sta bila negativna, a test bodo ponovili še v soboto za morebitno dokončno izključitev diagnoze »ebola virusna bolezen«. Do takrat bo oseba ostala v izolaciji.
Znaki in način prenosa Ebola je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti; začne se s splošnimi znaki, kot so nenadna visoka vročina, slabost, bolečine v mišicah, glavobol, sledijo bruhanje, driska, izpuščaj, okvara ledvic in jeter, v nekaterih primerih notranje in zunanje krvavitve. Diagnoza se postavi z laboratorijsko preiskavo krvi. Virus se med ljudmi prenaša s stikom s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami in izločki bolnika ali okuženih živali, okužba se na človeka prenese s stikom z mrtvimi ali bolnimi divjimi živalmi (šimpanzi, gorile, opice...). Med ljudmi se prenaša z neposrednim stikom (skozi poškodovano kožo ali sluznico) s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami bolnikov ali z neposrednim stikom s predmeti, ki so okuženi s temi izločki. Človek postane kužen šele, ko se pojavijo prvi bolezenski znaki in njegova kri in izločki vsebujejo virus. Dokler je brez simptomov, ni kužen. Najbolj ogroženi so zdravstveni delavci, ki negujejo in zdravijo bolnike, ter družinski člani, ki bivajo z bolnikom. Inkubacijska doba traja od 2 do 21 dni, v povprečju od 8 do 10 dni; širjenje okužbe se prepreči z izolacijo bolnika, specifičnega zdravila ni, zdravimo simptome in vzdržujemo telesne funkcije, pravijo na NIJZ in še, da morajo pri zdravljenju in negi zdravstveni delavci uporabljati ustrezno varovalno opremo in strogo upoštevati ukrepe kontaktne izolacije, ki preprečujejo (ne)posredni prenos okužbe pri stiku z bolnikom. |
|