MURSKA SOBOTA – Danes mineva natanko leto, odkar je zdaj 59-letni upokojeni mizar Andrej Ružič tri minute čez šesto zvečer v domačem mestu parkiral na Bakovski ulici 31 a, pred velikim blagovnim centrom, z nepredvidljivimi posledicami: »Domačih vrat niti zaklenil nisem, saj sem menil, da bom že čez deset minut iz trgovine nazaj. Tam pa, takoj ko sem parkiral, je zraven mene ustavil policijski avtomobil. Da bi pred tem vozil za mano, dvomim, saj ga v vzvratnem ogledalu nisem opazil. Avto sem že zaklenil, ko je k meni stopil policist. Zahteval je dokumente, potem še preizkus alkoholiziranosti.«
Z marico, rešilcem in taksijem
Že sta si bila s policistom vsak na svojem psihološkem bregu: »Rekel sem, da zaradi bolezni in zdravniško predpisane uporabe inhalatorjev ne morem pihati. Policistu sem zato predlagal, naj me pelje na odvzem krvi.«
Policisti so v zapisniku sicer navedli drugače: »Na zdravstvene težave se ni skliceval.«
Ružič nadaljuje: »Raje so poklical še dve patrulji. Ko sta prispeli, so me z marico odpeljali na policijsko postajo (PP) na pridržanje.«
Upiral se ni: »V marico sem šel prepričan, da me peljejo na odvzem krvi. A so me pripeljali na PP. Sem pa res še pred vstopom v marico prosil, ali bi spotoma ustavili pri meni doma, da vzamem zdravila, ker sem sladkorni bolnik, in zaklenem hišo. Niso hoteli.«
Na PP je prosil, ali mu vsaj vrnejo mobilnik, da pokliče ženo, naj pojde zaklenit hišo: »Tudi to prošnjo so mi odklonili.«
Med obravnavo na PP je prišel mimo policist, s katerim se poznata: »Posredoval je, da so mi dovolili poklicati ženo. Ki pa ni hotela verjeti, da sem pridržan, dokler ji nisem na telefon dal policista, ki je potrdil.«
Kot sladkorni bolnik mora piti veliko tekočine: »Prosil sem za vodo, policist mi jo je prinesel v majhnem plastičnem kozarcu. Na mojo prošnjo za več vode je odvrnil, da bo toliko za zdaj dovolj. Čez čas je le prinesel več vode in me še povprašal, ali sem v redu. Nisem bil, pa je uvidevno vprašal, ali naj pokliče zdravnika. Morda tudi zato, ker sem si najbrž med postopkom nekje odrgnil krasto na roki in je iz nje precej tekla kri. Res je poklical dežurnega reševalca. Prispel je z zdravnikom, ta mi je takoj opravil EKG in izmeril sladkor. Normalna stopnja je med 5 in 6, meni je nameril 17. Zdravnik je odšel iz prostora, čez čas mi je policist prinesel čevlje in rekel, naj se obujem. Vrnili so mi vse odvzete stvari in ponudili zapisnik v podpis. Nisem mogel prebrati brez očal, pri sebi jih nisem imel, zato nisem podpisal. Zdravnik in reševalec sta me nato odpeljala v bolnišnico Rakičan.«
Poudari: »Policist ni šel zraven.«
Zdravnik in reševalec sta v bolnišnici Ružiču naročila, naj počaka, dokler se ne dogovorita z dežurno ekipo, kako naprej: »Čakal sem na hodniku, da me pokličejo, ko je prišel neki bolničar in vprašal, ali lahko še počakam, da prej oskrbijo nujnejšega pacienta. Med čakanjem je taksist pripeljal novega pacienta. Taksista sem vprašal, ali bi me potegnil v Mursko v center. Pritrdil je in tako sem se odpeljal domov, kjer so me čakala vsa potrebna zdravila. Da bi še čakal v bolnišnici, se mi ni zdelo potrebno, kot tudi ne, da bi se tja vračal, saj dobro poznam svojo bolezen in tudi zdravila zanjo.«
Ogromno truda, uspeha prav nič
Tisti večer so policisti Ružiču začasno odvzeli vozniško dovoljenje: »Očitno je zadostovalo, da sem odklonil alkotest, moji razlogi niso šteli. Tudi da bi mi izmerili prisotnost alkohola v krvi, jih očitno ni zanimalo. Drugi dan sem stopil na PP po vozniško in izvedel, da ga lahko dobim šele, ko bom opravil zdravstveni pregled za podaljšanje njegove veljavnosti.«
Napočil je zdravniški del Ružičeve sage: »Z murskosoboškim specialistom medicine dela, prometa in športa Stjepanom Radićem, dr. med., sva se sprla, že ko me je začel spraševati, zakaj ne živim skupaj z ženo in hčerkama. Hudomušno sem mu odgovoril, ker nam gre tako dobro, da si lahko privoščimo dve stanovanji. Nisem pa prišel na zaslišanje, sem ga opomnil, ampak na zdravniški pregled. In ga še zaprosil, ali lahko, ko se pogovarja s pacientom, vzame žvečilni gumi iz ust in govori slovensko, saj slabo razumem srbohrvaško. Čeprav se tudi sam pišem na ič, sem pristavil, da mu ne bi moja opazka zvenela pretrdo. Ker sem bil spet brez očal, sem šele doma prebral, kar mi je napisal v zdravniško spričevalo – 'začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil kategorij AM, B, B1, F in G', znova lahko pridem na pregled čez eno leto. A sem Radićevo povabilo na pregled prejel že čez tri mesece. Spet me je obravnaval z žvečilko v ustih in v srbohrvaščini. Nakar mi je napisal še novo zdravniško spričevalo, da sem začasno nezmožen tudi za voznika motornih vozil kategorij A, A1 in A2. Spet z možnim prvim naslednjim pregledom čez eno leto.«
Ružič je že na prvo Radićevo spričevalo podal ugovor. Pred posebno zdravstveno komisijo centra za varstvo v prometu v sklopu ljubljanskega UKC so ga povabili 15. septembra. Pregleda se ni mogel udeležiti: »Dan prej sem med obrezovanjem trte, ki je silila na sosedovo stran, padel z lestve. V bolnišnici so ugotovili tri zlomljena hrbtenična vretenca, zaradi česar še zdaj nosim tritočkovno opornico.«
Komisija je prejela Ružičevo sporočilo z vso bolnišnično dokumentacijo, zakaj ne more priti. Sporočila mu je: »Takšna preložitev (...) ni mogoča.« Sprejela je sklep, da komisija »ocene vozniške zmožnosti ne more podati«, zato obvelja Radićeva ocena vozniške zmožnosti.
Decembra je Ružič na lastno pobudo šel na kontrolni pregled svojih telesnih in duševnih vozniških zmožnosti k specialistki v zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca v Mariboru. Ugotovila je, da je »telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil kategorij A, A1, A2, AM, B, B1, G, F«, in mu tako tudi zapisala v zdravniško spričevalo.
Si je z njim Ružič naposled lahko oddahnil? Kje pa, saj mu povrnitev vozniškega dovoljenja preprečujejo še sodne odločitve (glej okvirček). Upravna enota Murska Sobota mu ga je odvzela za dobo enega leta oziroma dokler ne pridobi pozitivnega zdravniškega spričevala. S svojim primerom je Ružič že seznanil pristojno ministrstvo za infrastrukturo, odgovor pričakuje poln upanja.
Mož sodnice za prekrške
»Zaradi suma storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa« je sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in prepoved vožnje Andreju Ružiču že februarja lani sprejela murskosoboška okrajna sodnica svétnica Marija Filipič. Okrajna sodnica Andreja Mihalič je avgusta po uradni dolžnosti odločila o prenehanju veljavnosti Ružičevega vozniškega dovoljenja. Ružič dodaja, da je moral tudi pred sodnika za prekrške v Maribor: »Zato, ker je moja žena sodnica za prekrške v Murski Soboti, da ne bi tega morda izkoriščal.« Višje sodišče v Mariboru je junija pritrdilo sodbi sodišča prve stopnje in mu prisodilo enotno globo v znesku 1931,12 evra. Ružič: »Z mesečno pokojnino 417,75 evra tega ne zmorem plačati, zato bom kazen odslužil z družbenokoristnim delom.« Prosil sem, ali bi spotoma ustavili pri meni doma, da vzamem zdravila, ker sem sladkorni bolnik, in zaklenem hišo. Niso hoteli.
