ŽELEZNIKI – Nič kaj obetavna vremenska napoved, ki vse do konca tega tedna ob nekoliko prenizkih temperaturah za sredino oktobra izpostavlja tudi večdnevno deževje, pri vseh tistih, ki so v preteklosti doživeli uničujoče poplave, sproža zaskrbljenost in strah. Med njimi so prebivalci Smolevske grape, ki se po dobrih osmih letih še precej živo spominjajo poplav, ki so tedaj najbolj pustošile Železnike in Selško dolino. Razlog za skrb so skladovnice lesa, ki so od poletja dalje posejane po njihovi grapi, sredi katere deluje podjetje za predelavo in prodajo lesa Sagles.
Že poleti so zaskrbljeni domačini tako omenjeno podjetje kot tudi občino, revirnega gozdarja in Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Škofja Loka, ki je lastnica lesa, začeli opozarjati na to, da takšna količina hlodovine ne spada v grapo: »Če se bodo ti hlodi ob večjem deževju zvrnili dol v grapo, se bo naredil jez in s hišami vred nas bo odplaknilo dol do Železnikov!« S tem, da takšna količina lesa res ne spada v ozko grapo, se strinjajo tudi na žagi in v zadrugi, kjer pa opozarjajo predvsem na manj viden, a potencialno zelo velik problem: »Letos je v gozdovih ogromno lubadarja, zato kmetje pospešeno čistijo gozdove, ta les pa mora iti nekam v predelavo. V primerjavi s preteklimi leti moramo odkupiti desetkrat večje količine lesa, sicer bo škoda, ki jo bo v gozdovih povzročil lubadar, ogromna.«
| Reke bodo naraščale Danes se, kot so včeraj sporočili z Agencije RS za okolje (Arso), začenja jesensko deževje, ki bo predvidoma trajalo vse do konca tedna. Padavine, ki jih bo več v jugozahodni Sloveniji, se bodo okrepile v noči na sredo in se nato čez ta dan nadaljevale tudi v četrtek oziroma vse do konca tedna. Izboljšanje lahko pričakujemo v prvih dneh prihodnjega tedna, ko bi lahko morda dežnike že počasi pustili doma. Napoved deževja pa seveda ne Sprinaša dobrih novic tistim, ki živijo ob večjih vodotokih. Že včeraj se je na območjih vsakoletnih poplav v svojem srednjem in spodnjem toku razlivala reka Krka. »Ustaljen je tudi pretok Dravinje, ki se v spodnjem toku še razliva v manjšem obsegu na izpostavljenih krajih,« so med opozorili zapisali na Arsu. Ob tem pa tudi napovedali, da v tem tednu lahko pričakujemo močnejše naraščanje rek v večjem delu države. Danes popoldne bodo tako začeli naraščati manjši vodotoki in reke v severozahodni Sloveniji, v sredo čez dan pa tudi v južni in osrednji Sloveniji. »Naraščanje rek se bo nadaljevalo tudi v četrtek,« so še zapisali. |
Tu ni prostora za toliko lesa
V zadnjih tednih so domačini napisali več dopisov in poskušali problem rešiti mirno. A ker pravijo, da se ni zgodilo nič, so šli korak naprej in ta mesec še javno opozorili na morebitno nevarnost. »Kakih deset let že v naši grapi deluje žaga. Letos se je tu začelo kopičiti ogromno lesa – in to ne samo tega iz naših gozdov, temveč so hlodovino pripeljali tudi od drugod. Treba je vedeti, da je grapa pač grapa. Tu je prostor za vodo, ki teče po grapi. Tu je prostor tudi za cesto. Ni pa prostora za toliko lesa, ki je ponekod nakopičen tudi v neposredni bližini vodotoka. To je nevarno. Ta les nas ogroža in apeliramo, naj se naredi red, sicer se lahko zgodi katastrofa,« opozarja v imenu prebivalcev grape domačinka Nika Lotrič.
Žaga ima več dela zaradi lubadarja
S trditvami prebivalcev Smoleve se strinja tudi Janez Rakovec, predsednik Krajevne skupnosti Železniki. »V Smolevi so grapa, cesta in hrib, zato je kakršno koli drugo skladiščenje lesa, razen na območju žage, problematično. Problematično je tudi to, da se les v grapo vozi od vsepovsod, ne samo iz gozdov v okolici Železnikov,« meni predsednik krajevne skupnosti, podobno je minuli teden javno povedal tudi železnikarski župan Anton Luznar.
Z vprašanji smo se kajpada obrnili tudi na podjetje Sagles, kjer so nas preusmerili na lastnico lesa, Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Škofja Loka. »Ker se je lubadar letos izjemno razširil, je treba iz gozdov odpeljati desetkrat večje količine lesa kot v preteklih letih. Če kmetje ne bi žagali več kot v preteklosti, lubadarja ne bi zajezili in v gozdovih bi se naredila ogromna škoda. Ker so torej kmetje žagali mnogo več kot v preteklosti, smo letos odkupili desetkrat večje količine lesa. Zato je žaga Sagles, ki obdeluje naš les, letos veliko bolj obremenjena kot v preteklosti, prav tako so njihova skladišča letos veliko bolj zapolnjena,« pravi direktor škofjeloške zadruge Mitja Vodnjov, ki dodaja: »Vsi se trudimo, da bi les čim prej odpeljali iz grape. Ker zdaj prihajajo hladnejši meseci, se ponudba lesa umirja. Upamo, da bomo nakopičenega v mesecu ali dveh že lahko spravili iz grape. Tudi mi se zavedamo, da žaga stoji na poplavnem območju, zato smo se že pospešeno lotili problema.« Hkrati je odločno zanikal navedbe domačinov, da prihaja v grapo hlodovina tudi iz drugih delov Slovenije, ne samo iz okoliških gozdov.
Ali je kaj trden most? Do Smolevske grape in s tem tudi do žage vodi do Železnikov cesta, ki se v Ovčji vasi močno zoži, saj je tesno speljana med dvema hišama. Skozi to ozko grlo se ne vozijo samo domačini iz Smoleve in Ojstrega Vrha, ampak tod potujejo tudi tovornjaki, naloženi z lesom. Najbolj štrleč del ene od obeh hiš je že dlje zaznamovan s sledmi takšnih in drugačnih vozil. Domačini, ki so na povsem neustrezno cesto do Smoleve zaman opozarjali že v preteklosti, so te besede ponovili tudi to jesen. Opozorilom so tokrat dodali še dve vprašanji, ki po pričakovanju ostajata brez pravega dogovora: »Ali lahko po mostu, katerega nosilnost je šest ton, sploh vozijo z lesom naloženi tovornjaki? In kdo je bil tisti, ki je dal dovoljenje za to, da v Smolevi lahko deluje žaga, če vsi vendarle že vrsto let vemo, kakšna je dostopna cesta do naše grape?« |
