Bojan: Klop in zdravnik sta mi uničila življenje

CELJE – Danes oseminštiridesetletni Celjan Bojan Cvelfer je bil pred leti zdrav in krepak mož. Poprijel je za vsako opravilo in tako se je poleti 2009 odpravil pomagat prijatelju na Breg pri Polzeli. Košnjo si bo zapomnil za vse življenje. Staknil je klopa, diagnoza je pokazala na boreliozo depresijo. Tudi pri njegovem prijatelju so se pokazali podobni simptomi, a dva tedna pozneje. Madeža, značilnega pri ugrizu klopa, v začetnem stadiju ni imel, začelo ga je tresti, boleli so ga glava, oči, živčnost je narasla, še danes ni povsem zdrav.

Vsak mesec huje

Pri Cvelferju je bilo nekoliko drugače. »Klop je bil 24 ur na moji goleni. Odpravil sem se k osebnemu zdravniku Dušanu Polimacu. Rekel mi je, naj klopa sam odstranim, kar sem tudi storil. Čez tri tedne se je pojavil madež velikosti tri krat šest centimetrov, povečalo se je srbenje, pojavila se je bolečina in se širila proti prsnemu košu in glavi.« Iz meseca v mesec je bilo huje in redno je trkal na vrata znanega celjskega zdravnika. »Zdravniške pomoči mi ni ponudil, temveč mi je svetoval, naj kar ležim. Nastali so se še rdeči izpuščaji, še danes jih imam. Glavoboli in motnje v vidu so pogosti, pod vratom se mi pojavlja pekoča bolečina, ki se seli v glavo, v kateri mi piska. Težave imam tudi s sklepi, koleni in kolki.«

Cvelfer je nezmožen za delo. Nekoč je bil zaposlen v nekdanji Železarni Štore, Cinkarni Celje in pri številnih zasebnikih. Nikdar prej ni potreboval zdravnika, njegova kartoteka je bila prazna. Živi od socialne pomoči. Odvisen je od tablet, spati ne more. Partnerica ga razume in mu pomaga, a tudi njej je težko, saj ne moreta zaživeti polnega življenja. »Antibiotike, s katerimi bi še lahko pravočasno odpravil posledice, sem dobil prepozno. Epidemiologinja Alenka Skaza iz celjskega zavoda za zdravstveno varstvo je opozorila, da lahko imaš v nasprotnem posledice vse življenje. Zahteval sem jih od zdravnika Polimaca, toda začel je preklinjati in vame je zalučal knjigo o antibiotikih, češ, naj si kar sam izberem in mu povem, katerega bi imel. Vprašal sem ga, ali sem prišel k zdravniku oziroma sem sam zdravnik. To je višek nestrokovnosti in malomarnosti in očitna zdravniška napaka. Niti kreme mi ni dal.«

Zamenjajte zdravnika

Priznani infektolog Splošne bolnišnice Celje Branko Šibanc je Cvelferju svetoval zamenjavo osebnega zdravnika. Prizadeti zdaj poziva zdravniško zbornico, naj Polimacu odvzame licenco. Zdravniki so mu dejali, da nikoli več ne bo mogel delati. »Psihiater je navedel, da sem nazaposljiva oseba. A tako je to – kadar te ne znajo pozdraviti, te napotijo k psihiatru. Ne potrebujem ga. Stalno pa hodim po injekcije, od pomladi sem večkrat moral tudi v dežurno ambulanto. Trese me, imam nejasen vid, stalno sem v živčni napetosti, ki se občasno tako poveča, da me srbijo izpuščaji na roki in nogi.«

Zadoščenje bo iskal z zasebno tožbo, ki jo je prek odvetnika Velimirja Cugmasa vložil na celjsko sodišče. Od zdravnika zahteva odškodnino in rento. Mediacija ni bila uspešna, obravnava še ni razpisana. Cvelfer mora počivati tudi 20 ur na dan, vozi lahko samo na kratkih razdaljah, med hojo mora pogosto počivati. »V času napredovanja bolezni sem imel dekle, ki je bila zdravnica in mi je veliko svetovala, antibiotikov pa mi ni mogla predpisati. Stanje se mi je slabšalo in najini odnosi so se skrhali, vpila je name, jaz pa nazaj. Razumem, da me je težko prenašala, zamerim pa ji, ker je vedela za klopa in hude posledice. Na sodišču sem jo predlagal za pričo.«