LJUBLJANA – V stranki SLS je bilo včeraj precej pestro, pred polnočjo so namreč na svoji facebook strani zapisali, da seja glavnega odbora SLS še traja, razprava pa je izčrpna, iskrena in temeljita. Da je res bilo tako, kažejo informacije, ki prihajajo iz štaba SLS.
Možnost odstopa predsednika Franca Bogoviča ter podpredsednice Olge Franca in podpredsednika Janeza Tomšiča je visela v zraku že vse od katastrofalnega izida na julijskih državnozborskih volitvah. To naj bi se sicer zgodilo po jesenskih lokalnih volitvah in na izrednem kongresu stranke, po neuradnih podatkih časnika Dnevnik pa se Bogoviču in dvema podpredsednikoma pri tem ni želela pridružiti tretja podpredsednica stranke, poslanka Jasmina Opec. V primeru ponujenega odstopa Bogoviča in obeh podpredsednikov bi tako Opečeva začasno prevzela vodenje SLS in zato so od namere odstopili tudi Bogovič, Franca in Tomšič.
Požareport.si poroča, da se je odločil stranko zapustiti tudi Roman Žveglič, vodja volilnega štaba SLS. Kaj se je včeraj dogajalo na seji stranke, smo želeli preveriti tudi pri Opečevi, vendar njen telefon zvoni v prazno. |
»Če bi SLS začasno vodila Jasmina Opec, bi to pomenilo takojšnje razsutje stranke,« je za Dnevnik po včerajšnji seji izvršilnega odbora SLS dejal eden od njenih članov. In zakaj si Opečeva želi na vrh stranke? Kot so za časnik povedali viri, je ocenila, da je za nedavne volitve trdo garala, zato se ne čuti krivo za izpad stranke iz parlamenta.
Na izredni kongres in po novo vodstvo 6. decembra
Ob vseh težavah, v katerih se je po slabih volilnih izidih znašla stranka SLS, bo tako o novem vodstvu odločala na izrednem kongresu, ki bo 6. decembra, in na katerem bodo izvolili nove organe SLS. Stranka bo po sklepu glavnega odbora oblikovala koordinacijsko skupino za celovito analizo volilnih izidov, so za STA danes sporočili iz SLS. Na ponedeljkovi izredni seji je strankin glavni odbor tudi pozval občinske odbore, naj do 31. julija pripravijo svoje predloge. Na njihovi podlagi bo nato koordinacijska skupina pripravila analizo in do 15. avgusta še strategijo nastopa SLS na jesenskih lokalnih volitvah.
Starši za SLS, otroci za SDS
Kot smo poročali že v ponedeljek, tudi glasovi iz tujine niso pomagali stranki SLS, da bi se prebila v parlament. Zanjo je glasovalo le 34.548 ali 3,95 odstotka vseh, iz tujine pa je po pošti prejela premalo glasov, da bi obdržala poslance. SLS ima sicer okoli 16.000 članov, njen volilni izid pa teoretično pomeni, da je vsakemu od njih uspelo na volitve v povprečju zvabiti le še enega sorodnika ali prijatelja. »Če starši glasujejo za SLS, njihovi otroci večinoma za nikogar, za SDS pa gredo glasovat vsi – starši in otroci. Od SLS so šli glasovi tudi k Cerarju,« je za Dnevnik najslabši volilni izid v zgodovini ljudske stranke komentiral eden od njenih članov.
Ivan Oman, prvi predsednik SLS oziroma njene predhodnice Slovenske kmečke zveze, za volilni poraz SLS ne krivi Bogoviča, ki so ga pred ustoličenjem nekateri označevali za »zajca«, ki stranke ne bo sposoben voditi. »Ne, Bogovič je čisto v redu. Ni njegova napaka, da so izpadli iz parlamenta. Ta stvar se vleče vse od leta 2000, od spodletele združitve s Slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD), ki je bila zelo čudna,« pojasnjuje Oman.
Najuspešnejši v Podobnikov eri
Najuspešnejše obdobje ljudske stranke sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko jo je osem let vodil Marjan Podobnik in je imela kar 19 poslancev. Po združitvi s SKD leta 2000 je šla njena pot postopno navzdol. Pogosto je menjavala predsednike, neuspešno iskala pravega liderja, in ko se je leta 2009 zazdelo, da ga je našla v Radovanu Žerjavu, jo je ta – ko se je znašel na vrhu lestvic priljubljenosti slovenskih politikov – na hitro zapustil, rekoč, da ima dovolj slovenske politike.
Žerjav je stisnil rep med noge
Menda pa Žerjavu zdaj mnogi člani zamerijo, da je iz stranke pometal nekaj ustanovnih članov (nekdanjega poslanca Andreja Fabjana, Petra Vriska, Franca Kanglerja ...), potem pa stisnil rep med noge in rekel, da se politike ne gre več.
