RIBČEV LAZ – Ljubljanska nadškofija je v ponedeljek postala lastnica Hostla Pod Voglom, saj ga je na dražbi prek svoje družbe Pokljuka, d. o. o., na radovljiškem okrajnem sodišču kupila za dober milijon evrov. To je v tem letu že drugi nakup, marca je isto podjetje prav tako na dražbi za 720.000 evrov kupilo Bellevue. To je tisti hotel, ki je v svojih boljših časih gostil Agatho Christie, zdaj pa je že več let opuščen in popolnoma izropan. Oba sta pred tem pripadala družbi Finadria oziroma bratoma Jakopin, še prej pa Zmagu Pačniku, blejskemu poslovnežu, ki je obveljal za glavnega krivca za propad bohinjskih hotelov. Očitno je v Bohinju zdaj konec tranzicijskih špekulacij, namesto njih se je v tem prelepem koncu trdno usidrala slovenska Cerkev. V njeni lasti je že okoli dve tretjini ozemlja Bohinja, torej okolica Bohinjskega jezera, Pokljuka, Jelovica in triglavsko pogorje, prizadeva pa si še za lastništvo obale jezera, slapa Savice in Triglavskih jezer.
Cerkev bo hotela obnovila
Zakaj se je Nadškofija Ljubljana poleg naših naravnih biserov odločila vlagati v turizem oziroma v nakup že drugega hotela na tem območju, vprašamo direktorja podjetja Pokljuka Marka Matjašiča in razkrije nam, da imajo s hotelom resne namene: »Ne gre za špekulativen nakup. Hotel imamo namen razvijati, zdaj pripravljamo koncept razvoja in potem bomo tudi videli, kolikšni bodo stroški obnove.« Glede hotela Bellevue je še povedal, da čakajo, da bodo dokončno vpisani kot lastniki, saj so postopki pri nakupu na dražbi nekoliko daljši. Na vprašanje, ali nadškofija morda načrtuje še kakšen drug nakup, pa je Matjašič odgovoril, da o tem ne razmišljajo.
Vse skupaj kaže, kot da je prav Cerkev zdaj tista, ki rešuje bohinjski hotelski turizem. Agonija bohinjskih hotelov se je namreč začela kmalu po prelomu v tretje tisočletje z državno razprodajo poslovnežem, ki so več kot očitno pri nakupu imeli zgolj špekulativne namene. Pačnik, ki je postal lastnik večine hotelov, ni v njih niti vlagal niti jih ni obnavljal, in hoteli Zlatorog, Bellevue, Ski hotel Vogel, Bohinj in Triglav so tako počasi hirali in razpadali dobesedno pred očmi Bohinjcev ter množic turistov, nepridipravi pa so iz njih kradli vse, kar se je vzeti dalo. Le Hostel Pod Voglom je nekako kljuboval času. Na kritike občinskih svetnikov je neodgovorni lastnik odgovarjal, da s svojo lastnino lahko dela, kar hoče, leta 2015 pa je le priznal, da je bila ta investicija njegova največja napaka v življenju. A to priznanje Bohinjcem ni prav nič pomagalo, zapiranje hotelov je za njih pomenilo več deset tisoč prenočitev na leto manj in s tem manj dohodkov, zaradi neurejene tranzicijske zakonodaje pa se je vse skupaj dogajalo pred očmi nemočnih občine, države in državljank in državljanov.
Župan je optimist
Dejstvo je, da se z nakupom Hostla Pod Voglom in hotela Bellevue za Bohinj začenjajo novi časi, prihodnost pa bo pokazala, ali bo to za Bohinj bolje ali se bo agonija nadaljevala. Župan občine Bohinj Franc Kramar, ki je še na začetku leta po požaru, ki bi skoraj uničil še edini večji hotel – Jezero, pretresen zatrjeval, da je to konec bohinjskega turizma, je od dražbe v ponedeljek precej optimističen. »V teh letih smo se Bohinjci naveličali vseh teh polemik in pretresov, zato ocenjujem nakup Hostla Pod Voglom kot velik premik. Ne glede na to, kdo je lastnik, upam, da ima iskrene namene in da bo iz obeh hotelov naredil dobro zgodbo. Če se zanašam na osebne občutke, so ti dobri, saj sem po prodaji Bellevueja govoril z direktorjem Pokljuke in dobil občutek, da dejansko resno mislijo. Glede na to, da so hoteli pri nas 20 let propadali, je to vsekakor velika prelomnica. Samo še hotel Zlatorog naj nekdo kupi, pa je bohinjski hotelski turizem rešen,« si želi in poudari, da se je po propadu velikih hotelov v Bohinju razvil apartmajski turizem, in to tako močno, da so imeli lani največjo rast prenočitev v Sloveniji, kar 15-odstotno. »Tudi za letos nam zelo dobro kaže in kmalu bomo morali razmišljati, kako bomo zaščitili naše stacionarne goste pred množicami dnevnih turistov, ki se predvsem konec tedna valijo v Bohinj,« razlaga župan, ki se je zadnji dve desetletji boril z državo, da bi v tej bohinjski zgodbi priskočila na pomoč. »Napaka je bila storjena že s prodajo, ko pa so hoteli dobili lastnika, se je država umaknila, češ da se ne da nič pomagati. A kako je potem lahko od slabe banke kupila blejske hotele za 70 milijonov?« se sprašuje.
Dva bosta torej po vsej verjetnosti kmalu zasijala v svoji lepoti, ostaja pa še največja bohinjska sramota, hotel Zlatorog v Ukancu, ki je bil nekoč bohinjski ponos. Od leta 2011 je zaprt in popolnoma uničen, ostrešje je končalo v bazenu, žlebovi, radiatorji, pohištvo in oprema so pokradeni.
Ne gre za špekulativen nakup. Hotel imamo namen razvijati, zdaj pripravljamo koncept razvoja in potem bomo tudi videli, kolikšni bodo stroški obnove. |
