Bogati še bogatejši, revni še bolj lačni

Ugotavljate, da vaša plača, pokojnina oziroma drugi prihodki komaj zadoščajo za plačevanje položnic, hrane in goriva? Prihranki, če sploh še so, pa vse bolj kopnijo. Kljub temu nekako še gre, mnogo ljudem se godi slabše. Podobna spoznanja delite z večino pri nas in po svetu. Kako je potem mogoče, da je na Zemlji danes dvakrat več bogastva, kot ga je bilo leta 2000?

Tako namreč ugotavljajo finančni strokovnjaki v pred dnevi objavljenem poročilu banke Credit Suisse o tem, koliko denarja je na svetu in kako je porazdeljen. Svetovno bogastvo je doseglo novo najvišjo številko. V ameriških dolarjih znaša 241 bilijonov (en bilijon je milijon milijonov). Če bi to sicer nepredstavljivo vsoto, ki je v evrih nekoliko nižja (skoraj 177 bilijonov), razdelili med polnoletne prebivalce našega planeta, bi vsak Zemljan imel v denarju, vrednostnih papirjih, nepremičninah in premičninah v povprečju premoženje, vredno 51.600 dolarjev oziroma 37.840 evrov.

V povprečju dovolj 
vsega za vse

Pogled na številke v raziskavi švicarskih bankirjev kaže, da ljudje še nikoli nismo bili tako bogati, kot smo v tem trenutku. Res pa je, da ima to neizmerno bogastvo v rokah vsako leto manj ljudi in da se ob nenehnem kopičenju denarja vztrajno povečujejo razlike med revnimi in bogatimi. Zato tudi ni presenetljivo, da lakota ostaja največji problem sveta, čeprav pridelamo dovolj hrane za vse. Očitno je na svetu tudi dovolj denarja, da bi lačnim hrano kupili, vendar za to ni nobene prave volje...

Na našem planetu je 233 držav, v poročilo jih je vključenih le 52, za katere so na voljo dovolj zanesljivi podatki o tem, kar statistično šteje za finančno premoženje: to je vse tisto, kar imajo polnoletni državljani v vrednostnih papirjih, bančnih vlogah in zavarovanjih.

Po finančnem premoženju na vrhu ZDA

Državljani ZDA so po finančnem premoženju na prvem mestu, saj imajo kar 38-odstotni delež svetovnega finančnega premoženja. V evrih, ki so nam bliže kot dolarji, je to 42.169 milijard. Sledi Japonska z 12,6-odstotnim deležem (13.991 milijard evrov), na tretjem mestu pa je Kitajska s 7,6-odstotnim deležem oziroma 8463 milijardami. Kitajski skok na svetovni lestvici finančnega premoženja je daleč najopaznejši, saj se je samo v zadnjih dveh letih povečalo skoraj za petino. Kitajska je seveda tudi nesporna prvakinja celotnega obdobja, saj se je njeno finančno premoženje v zadnjih trinajstih letih povečalo za petkrat, od 4,7 bilijona dolarjev leta 2000 na 22,2 bilijona lani. Indija je v enakem obdobju svoje bogastvo povečala za trikrat.

Velika Britanija je na tej lestvici na četrtem mestu s petodstotnim deležem (5605 milijard evrov), na petem mestu pa je Nemčija, ki ima 4,4 odstotka svetovnega finančnega premoženja oziroma 4940 milijard evrov. Sledijo Francija, Italija, Kanada, Avstralija in Nizozemska.

In kje smo mi?

Slovenija je na 48. mestu, naš delež se meri v stotinkah odstotka svetovnega finančnega premoženja in znaša 0,03 odstotka. Izraženo v številkah to znese 38 milijard evrov. Manjši delež imajo med državami, ki so zajete v poročilu, le še Kazahstan, Litva, Estonija in Latvija. Zato pa smo trdno na prvem mestu med državami, ki so nastale iz nekdanje skupne SFRJ. Bogastvo povprečnega polnoletnega državljana Slovenije znaša 64.067 dolarjev (skoraj 47.000 evrov). Drugi so Hrvati z dvainpolkrat manjšim premoženjem na polnoletnega prebivalca (19.470 evrov), sledijo Srbi, Črnogorci, Makedonci in državljani BiH (glej tabelo).

Najbogatejša država je Švica, kjer je bogastvo polnoletnega državljana v povprečju ocenjeno na več kot pol milijona dolarjev, od tega ima samo v denarju okoli 360.000 dolarjev. Najbogatejša celina je Severna Amerika, ki ima s skoraj 79 bilijoni dolarjev kar tretjino svetovnega bogastva. Povprečni Američan ima dobrih 300.000 dolarjev, medtem ko ima polnoletni prebivalec stare celine dobrih 130.000 dolarjev vredno premoženje. Zato pa je Evropa od leta 2000 precej hitreje kopičila bogastvo kot Severna Amerika. Ta je imela leta 2000 približno 42 bilijonov dolarjev premoženja, Evropa pa le 33,6 bilijona, zdaj pa po ocenah švicarskih strokovnjakov znaša 76,3 bilijona dolarjev, kar pomeni 127-odstotno rast, medtem ko je na drugi strani Atlantika ta znašala 88 odstotkov.

Peščica izjemno 
bogatih Rusov

Zanimivi so tudi podatki o premoženju polnoletnih državljanov v tistih evropskih državah, ki jih je finančna kriza leta 2008 najbolj prizadela. Tako je na primer Italijan v povprečju kar za 50.000 dolarjev bogatejši od Nemca. V Italiji živi več milijonarjev kot v Nemčiji, zasebno bogastvo Italijanov šteje enajst bilijonov evrov, Nemcev pa le osem. Slednje je spomladi še dodatno razburila statistika Evropske centralne banke, ki je pokazala, da je v povprečju premoženje gospodinjstev na Cipru vredno 267.000 evrov in je drugo najvišje v območju evra, takoj za Luksemburgom (398.000) in pred Malto (216.000), Belgijo (206.000), Španijo (183.000), Italijo (174.000), Francijo (116.000), Nizozemsko (104.000), Grčijo (102.000), Slovenijo (101.000), Finsko (86.000), Portugalsko (75.000), Slovaško (61.000). V Nemčiji pa je povprečno premoženje gospodinjstev kar dvakrat nižje od evrskega povprečja, ki znaša 109.000 evrov.

V Rusiji ima 110 ljudi v rokah približno 420 milijard dolarjev, kar je več kot tretjina premoženja v državi. Če upoštevamo, da v največji državi na svetu živi 139 milijonov prebivalcev, in odmislimo nekaj žepnih karibskih držav, kjer so v davčnih oazah prijavljeni milijarderji od vsepovsod, ima Rusija najbolj neenakomerno porazdeljeno bogastvo. Na svetu je v povprečju en dolarski milijarder na 170 milijard dolarjev prihrankov, v Rusiji pa en milijarder na 11 milijard dolarjev prihrankov. Imamo dovolj denarja in dovolj hrane za vse, vendar lakota ostaja največji problem sveta.