Ni vse v denarju, a je lahko življenje precej brezskrbnejše, če ga imaš. Tako je tudi v športu, kjer golega talenta ni moč nadgraditi brez predanega, sistematičnega in kakovostnega dela z dodelano organizacijo in logistiko vred, vse našteto pa športnike pripelje do vrhunskih rezultatov. Za zagotovitev takšnega procesa in razvoja je potrebnega tudi precej denarja, sploh če govorimo o najbolj razširjenih športnih panogah, kjer vlada ostra konkurenca že v količini in kakovosti, da o finančni podpori niti ne govorimo.
V obdobju recesije in izstavljanja računov za neznanje in pohlep je močno udarilo tudi po slovenskih športnih kolektivih. Gospodarstvo, torej potencialni pokrovitelji, so padli v zasebne roke, kjer se denarci obračajo drugače kot v nekdanjem sistemu. Sploh pa iz njih denar ne odteka več na lepe oči v športne dejavnosti, niti v kredibilne niti v sporne. V državnih firmah tudi ni več moč povsem preprosto s političnim dekretom zaukazati sponzoriranja ljubega kluba ali športnika. Še vedno pa velja eno: do denarja se najlažje pride po zvezah in poznanstvih, če pa so argument samo kakovost in dobri rezultati, je prepričevanje lastnikov denarja zelo oteženo.
Tako je denimo zazeval velik poslovni prepad med smučanjem in nogometom. Slovenski nogomet je vse bolj planet zase v primerjavi z drugimi športi. Nogometni klub Maribor je v bogataški ligi prvakov, vsi evforično govorijo o milijonih, ki so si jih prislužili vijolični bojevniki za igranje med elito. Sami so ostali trezni in osredotočeni na svoje delo. Nogometna zveza Slovenije je pred začetkom kvalifikacij za evropsko prvenstvo v mogočnem slogu predstavila ambicije, nova partnerstva s pokrovitelji in rastočo priljubljenost domače lige, ob tem pa na Brdu pri Kranju začenja gradnjo nogometnega centra, ki bo stal okrog 6 milijonov evrov. Sočasno se Smučarska zveza Slovenije, nekdaj paradni konj športa na sončni strani Alp, utaplja v finančni krizi in izgublja pokrovitelje, smučarji pa celo plačujejo, da lahko tekmujejo. Ni kaj, nekdo je pošteno zatajil v menedžmentu, brez katerega ni resnega športa.
