NA KOŽO

Bogata 
ekološka pridelava

Objavljeno 03. junij 2015 00.15 | Posodobljeno 03. junij 2015 00.15 | Piše: Jaroslav Jankovič
Ključne besede: komentar

Ekološko hrano pridelujemo le na 3150 hektarjih njiv.

V letu 1998 je bilo v kontrolo ekopridelave vključenih le 41 pridelovalcev ali kmetijskih gospodarstev, v letu 2013 pa že 3049, kar je 4,1 odstotka vseh kmetij v Sloveniji. Ekološki kmetje obdelujejo skoraj 40.000 hektarjev površin, od tega je približno 3150 hektarjev njiv in 1150 sadovnjakov, daleč največ, kar 33.500 hektarjev, je travnikov, preostalo so oljčniki, vinogradi, vrtovi... Od 175.000 hektarjev vseh njiv Sloveniji je omenjenih ekoloških njiv le 1,8 odstotka, res zanemarljivo malo. Če bi na te hektarje posejali ekološko žito, ne bi pridelali niti za običajno nihanje nacionalne žetve v okviru dolgoletnih običajnih vremenskih razmer.

V okviru novega obdobja financiranja kmetijstva 2014–2020 je ekološko kmetovanje po besedah poznavalcev dodatno okleščeno, zlasti se zmanjšujejo subvencije za travnike, ki so sicer tudi pri slovenskih konvencionalnih živinorejcih še vedno ključni vir krme na kmetijah prireje mleka. Ekokmetje postajajo nejevoljni, poznavalci se bojijo, da se bo njihovo število zmanjšalo. Sledita dve grenki spoznanji. Ekološka pridelava hrane je v Sloveniji zanemarljiva in ne vpliva na zviševanje samopreskrbe. Nastala situacija je jasno pokazala, kako je ekološka pridelava klinično odvisna od subvencij. Kako hitro pade vera v sonaravno, eko, bio..., če ni cvenka?!

Drugo spoznanje pa je še bolj srhljivo. Ekološki pridelki na tržnici so dva- do trikrat dražji kot običajni proizvodi, kar pomeni, da si jih lahko privošči le, denimo, 10 odstotkov Slovencev, ki imajo denar. Se pravi, ekološkim kmetom država plačuje subvencije, da lahko njihove pridelke kupujejo najbogatejši? Pred leti je britanski kmetijski inštitut dokazal, da je ekološko kmetijstvo nekajkrat dražje od običajnega, saj se po solato na oddaljeno kmetijo zapeljemo vsak s svojim avtomobilom, medtem ko je trgovski center pet minut stran. Danski trg ekoloških živil je najrazvitejši na svetu, država ima enega največjih odstotkov ekoloških kmetij. Morda zato, ker je bogata in poskuša skrbeti za svoje okolje. Tudi ekološko se torej splača kmetovati. 

Deli s prijatelji