Četudi je dvorana v Stožicah v teh dneh lepo zasedena, tekme Slovenije so v večini celo razprodane, pa ji v bodoče – vsaj kar zadeva vrhunske športne prireditve in s tem povezane zasedenosti in zaslužka – kaže slabo. Jankovićev megaprojekt sameva, športne vsebine v njem je malo, še manj je bo jeseni in pozimi. Dvorana, vsaj kar zadeva vrhunski šport, namreč ni večnamenska, sicer pa Ljubljana resda razvajenim športnim navdušencem nima kaj ponuditi. Vse skupaj je ena sama revščina, če odmislimo odbojkarje ACH Volleyja in rokometašice Krima, a ti nikdar ne bodo mogli z 12.000 (plačanimi) vstopnicami niti do polovice napolniti dvorane.
Na ljubljanski občini že dolgo razmišljajo o javno-zasebnem partnerstvu na stožiškem hipodromu nedaleč od razvpitih Stožic, torza Zorana Jankovića, katerega lastnik je in ga upravlja zavod Šport Ljubljana. Interesenti iz tujine naj bi obstajali, stave povsod po svetu prinašajo denar, a ključno težavo pri nas predstavlja zakonska neurejenost tega področja. Janković, ki je imel za takšne stvari vedno pravi občutek, konec koncev je po duši in srcu trgovec in bo to ostal vse življenje, je hitro in pametno ugotovil, da je zdaj, ko je na oblasti njegova Pozitivna Slovenija, pravi trenutek za ureditev zakonodaje na področju stav. Že konec maja je na čelo Zveze društev kasaške centrale Slovenije prišel Marjan Sedej, sicer direktor Lekarne Ljubljana, zdajšnji in nekdanji tesni sodelavec župana Jankovića, ko je bil ta še prvi mož Mercatorja, Sedej pa član uprave. Poleg tega ima solastniški delež v podjetju KLM Naložbe, v katerem je večinski lastnik Janković, solastnika pa sta še ljubljanski podžupan Aleš Čerin in ljubljanska svetnica Jadranka Dakić, Sedejeva kolega v nekdanji Mercatorjevi upravi.
Jankovićev mož je vajeti kasačev prevzel od nekdanjega ministra za kmetijstvo Cirila Smerkolja, tega pa je imenoval za člana upravnega odbora, to so tudi župan Šentjerneja Franc Hudoklin, nekdanji Janšev poslanec in odpadnik, aktualni župan Cerkelj Franc Čebulj ter vidni član mariborskega SDS Gregor Jeza, ki je javnosti bolj znan kot nekdanji direktor Elektrooptike. Sedej je v upravni odbor zvito imenoval tudi Branka Kristla iz Ljutomera. S tem naj bi zabrisal stalni konflikt in dualizem med Ljutomerom in preostalo Slovenijo (hipodromi Brdo pri Kranju, Komenda in Šentjernej oziroma klubi, ki tam domujejo), prleška prestolnica namreč velja za zibelko slovenskega kasaštva.
Kasaštvo vodijo ljudje, ki se na konje bolj malo spoznajo
Toda kasaško omrežje s tem še ni zaključeno. V upravnem odboru zveze sedi tudi Draško Veselinovič, ekonomist s področja denarja in financ, predsednik uprave Gea College, kratek čas predsednik uprave NLB, torej pravšnji za vzpostavitev stavnega sistema. Veselinovič je od avgusta lani tudi predsednik Kasaškega kluba Stožice, v katerega upravnem odboru sedi Francka Trobec, Jankovićeva vernica in nekdanja načelnica oddelka za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport mestne uprave MOL, zdaj, ko je v pokoju, tudi predsednica nadzornega sveta Pozitivne Slovenije. Ali se Trobčeva, sicer predsednica Konjeniškega kluba Ljubljana v odstopu, na konje kaj spozna, sicer ne vem, prav gotovo pa do lanskega avgusta ni imel pojma o njih Veselinovič, ki je bil nekoč na čelu teniške zveze, a ni zapustil nobenih globljih sledi.
Ob imenovanju pred nekaj meseci je bil Sedej iskren, to je že treba priznati; dejal je, da so ga na čelo zveze imenovali (kdo, ne pove) tako rekoč mimo njegove volje. »V Svetem pismu piše 'veliko poklicanih, malo izvoljenih'. Jaz pa sem bil poklican, in še preden bi lahko kaj rekel, izvoljen. Ne vem, zakaj. O konju sem vedel samo to, da ima štiri noge.« Hja, kaj dosti več ni vedel niti, ko je bil pred časom, le dobro leto, predsednik rokometne zveze, o rokometu. Politiko, pravi, sovraži, imenovan da je bil bržkone bolj zaradi funkcionarskih izkušenj v rokometu. Četudi rokometaši o njem ne vedo povedati nič pametnega.
Sicer pa Jankovićevi rokometaši, natančneje ena gospa in dva gospoda, vsi trije nekdanji reprezentanti Slovenije, vsaj na operativni ravni pri zavodu Šport Ljubljana obvladujejo marsikaj, upam, da so tudi vsaj približno toliko uspešni, čeprav se bojim, da ne smejo razmišljati s svojo glavo. Tako je direktorica zavoda, ki je upravljavec okoli 100 športnih objektov v Ljubljani, katerih lastnica je MOL, Tanja Polajnar, tik pod njo je Zoran Lubej, v Stožicah, tudi na hipodromu, pa je prvi mož Andrej Kastelic.
Kasaštvo torej po novem vodijo ljudje, ki se na konje bolj malo spoznajo, jih pa toliko bolj zanimata denar in zaslužek in se, vsaj kar zadeva lastne koristi, na to dobro razumejo. Različne stranke, katerih pripadniki so, jih ne motijo, še manj različni svetovni nazori, važen je cilj. Hja, mogoče je to pravi model, da bomo v Sloveniji končno le dočakali konjske stave, sicer pa nam bo tudi to področje kot še marsikaj, česar nismo sposobni sami, uredila evropska direktiva.
O konjskih stavah že desetletje Za konjske stave se je že pred skoraj 10 leti zavzemal tudi takratni poslanec SDS Dimitrij Kovačič. Te so, tako takrat Kovačič, ki se je zaradi zdravstvenih težav pred tremi leti popolnoma umaknil iz javnosti in politike, po svetu glavni vir za konjerejo kasačev in galoperjev. V Franciji, na primer, na leto vplačajo več kot štiri milijarde evrov, kar bi v Sloveniji pomenilo neverjetnih 35 milijard takratnih tolarjev – in bi danes znašalo okroglih 150 milijonov evrov –, je računal nekdanji poslanec in dodal, da bi konjske stave lahko neposredno prinesle 600 delovnih mest. Na vprašanje kmetijski ministrici in ministru za finance, kdaj bo pripravljen in sprejet ustrezen zakon, Kovačič ni dobil jasnega odgovora. Minister Andrej Bajuk je povedal, da Športna loterija enkrat na leto lahko organizira stave, vendar je tako malo vplačil, da prireditelji ne morejo pokriti niti svojih stroškov. Finančnega učinka torej ni, če pa bo, bodo zakon o igrah na srečo dopolnili, je tedaj odgovoril Bajuk, kmetijska ministrica Marija Lukačič (tista, ki se je je predsednik vlade Janez Janša kot popolnoma nesposobne na hitro znebil) je med drugim dodala, da so že imenovali posebno komisijo za tekmovanja s kopitarji. Hipodrom v Stožicah sicer upravlja javni zavod Šport Ljubljana. Med njegovimi dejavnostmi so registrirane tudi igre na srečo (razen v igralnicah) – v Stožicah nameravajo z igrami na srečo kriti del stroškov obratovanja in vzdrževanja objektov, a jim to nikakor ne steče. Če bi dobili koncesijo, bi kakopak organizirali stavnice za konjske dirke in tudi tako zaslužili. O igralniški dejavnosti v Stožicah se je pred leti z Grepom dogovarjal tudi hokejist Tomaž Razingar, dlje kot do pogovorov niso prišli, danes pa je Grep tako ali tako mrtev. |
