Bodo umirali po nepotrebnem?

GORANJA RADGONA – Zaradi napovedane reorganizacije nujne medicinske pomoči so v Pomurju kajpak najbolj zaskrbljeni tisti, ki so vezani na zdajšnje zdravstvene domove v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni, na boljšem pa ni niti prebivalstvo odročnejših krajev na Goričkem, od koder je prav tako daleč do rakičanske bolnišnice. Informacije so za zdaj še neuradne, predvideno pa je, da bodo vsi domovi ob nočeh, koncih tedna in praznikih zaprti, kdor bo potreboval pomoč, se bo lahko zatekel v novi urgentni center pri bolnišnici, po težje primere pa bodo poslali reševalna vozila.

Ko je Rakičan daleč...

Realizirali bodo pač, kar si je nekdo na ministrstvu za zdravje zamislil, kot pove nekdanji radgonski podžupan Vinko Rous in doda, da idejni oče reorganizacije zagotovo ni obiskal katere skupine potencialnih pacientov, najbrž si ni niti na zemljevidu ogledal oddaljenosti posameznih krajev od bodočega urgentnega centra. Tudi vodja radgonskega NMP Slavica Mencinger pravi, da so spremembe zlasti v smeri posodabljanja in izboljšave nujne medicinske pomoči vselej dobrodošle, »vendar pa me skrbi, kaj bo z nami in našimi uporabniki. Z reorganizacijo naj bi bili izboljšani dostopnost in oskrba vseh prebivalcev, obenem pa naj bi se zapirali zdravstveni domovi. Zdravniki bodo menda šli dežurat v urgentni center, medicinske sestre in zdravstveni tehniki reševalci pa bodo nekakšen satelitski tim, ki bo na domačem terenu prevzel nujne reševalne prevoze. Dispečer bo odločal, koga bo poslal na teren, torej samo reševalca s spremljevalcem, sestro ali tehnikom, če pa bo presodil, da je potreben tudi zdravnik, bo še ena ekipa krenila na pot iz Rakičana. Zgodilo se bo celo, da bo prva ekipa s kraja dogodka zaprosila za pomoč zdravnika...«

Priti v Grabe ali v Spodnjo Ščavnico iz Gornje Radgone ali Rakičana je za od 20 minut do pol ure razlike. »Ni treba posebno pojasnjevati, kaj pomeni vsaka minuta, ko gre za življenje. Glede na to, da naj bi bila v bodoče samo dva klicna centra v državi, si niti ne upam pomisliti, kakšna zmešnjava bo vsaj na začetku zaradi podobnih imen krajev, dialektov domačinov. Mi že imamo nekaj takih izkušenj, ko so ponoči zaprli dispečerski center v naši regiji in so nas dispečerji iz Maribora pošiljali tudi na naslove, ki z našo lokalno skupnostjo nimajo nič skupnega,« doda Mencingerjeva, kajpak pa lahko pritrdimo njenim besedam, da so za taka dela pač najboljši domačini. »Poznamo teren in vemo, kaj lahko kot ekipa oziroma tim pričakujemo drug od drugega.«

Izguba sekunde lahko tragična

Podobno razmišlja direktor radgonskega zdravstvenega doma Jože Primožič, ki zaposluje 104 ljudi (četrtina je zdravnikov in zobozdravnikov) in ki trpi zaradi kroničnega pomanjkanja kadrov, zlasti tehnikov in reševalcev. Po njegovih besedah ZUJF ni najhujša stvar, ki je doletela periferijske zdravstvene ustanove, ampak bi bila to reorganizacija NMP. »Osebno ne vidim razloga za spremembe na tem področju, če pa kdo drug misli, da so potrebne, mi ne moremo nič. Kolikor vem, bomo marca prejeli predloge in videnje ministrstva za zdravje, temu bodo sledili javna razprava in usklajevanja, tako da bi z novim letom začeli po novem. NMP bo otežil življenje ljudem, ki so oddaljeni od Rakičana, menim pa, da tukaj ne bo nobene koristne racionalizacije in varčevanja. Z reorganizacijo bodo izgubili predvsem starejši, ki jim je vsak kilometer vožnje odveč, da ne govorimo o najnujnejših primerih, bodisi v primeru poškodb bodisi bolezni. Izguba vsake sekunde je lahko tragična.«

Vendar pa, obljublja Primožič, »mi smo na preži in menim, da bo treba nemudoma stopiti skupaj z občinami, našimi soustanoviteljicami, in zaščititi bolnike«. Radgonski župan Stanislav Rojko je že pripravljen pomagati: »Storili bomo vse, da se kakovost življenja naših občanov ne bi poslabšala, predvsem ne pri zdravju. Tistim, ki poskušajo s spremembami narediti prav to, pa predlagam, da se postavijo v kožo svojcev morebitnih bolnikov, ki bodo imeli zaradi zamude pri nudenju nujne pomoči posledice in, bog ne daj, smrt.«