LJUBLJANA – Celo predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB dr. Janez Stanovnik, eden od najglasnejših podpornikov Jankovićeve Pozitivne Slovenije, se je pred dnevi kot slavnostni govornik na ljubljanski proslavi ob dnevu upora proti okupatorju strinjal, da mora slovenski narod zaradi ohranitve suverenosti nujno in čim prej najti izhod iz zagate, ki je posledica še kako skrb vzbujajoče zadolženosti. Poudaril je, da verjame, da smo Slovenci pripravljeni na razumno (samo)omejevanje. Stanovnik je zbranim na ljubljanskem Kongresnem trgu namreč dejal, da prezadolženost naroda vodi tudi v zmanjš(ev)anje njegove suverenosti, da pa sam vidi kar tri poti za rešitev iz tega zla: prvič, pot zmanjšanja zunanjih izdatkov, drugič, pot povečanja prihodkov in poveč(ev)anja svoje produktivnosti, ter tretjič, pot obveznega sočasnega razvijanja gospodarstva in kulture. Zdajšnjo vlado je pričakovano okrcal, češ da pri varčevanju z zlatim fiskalnim pravilom upošteva le prvo pot oziroma možnost. Po njegovem mnenju se bomo morali odrekati: »Odrekati se moramo, ampak proporcionalno in pravično. (...) Sile, grožnje in prevara nas ne bodo pripeljale iz sedanje zagate.«
Morali se bomo odrekati
Najbrž ni treba posebno poudarjati, da je aprilsko-majski nekajdnevni praznični časovni lok letos sovpadel s pripravami na sprejemanje najbolj varčevalno naravnanega rebalansa proračuna doslej in vladno-sindikalnim tehtanjem (kazanjem mišic, pardon, argumentov) zaradi predvidenih ukrepov za uspešno uravnoteženje javnih financ.
Če ponovimo iztočnico predsednika veteranske organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB: odrekati se nedvomno bomo morali, vendar je prav, da to storimo proporcionalno in pravično.
Ali smemo na podlagi take izjave sklepati, da so se tudi člani Stanovnikove ZZB pripravljeni marsičemu odreči? Zakaj? Morda zato, ker je, kot je razvidno iz podatkov zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki jih je nekdo objavil na spletni strani MMC RTVS (pod tam objavljenim člankom z naslovom Sindikati bi privolili v še odstotek nižje plače), samo za tako imenovane borčevske pokojnine (ja, za nekdanje borce NOB in družinske člane pokojnih borcev NOB) v obdobju 2000–2012 naša državica namenila oziroma izplačala 660 milijonov evrov, od leta 1991 pa vse do letos, no, »zgolj« 1,2 milijarde evrov. Kar, natanko tako, pomeni več kot polovico vsega proračunskega primanjkljaja Slovenije.
Povprečna borčevska pokojnina 806,09 evra
Borčevske pokojnine se namreč še vedno izplačujejo na podlagi pokojninskega zakona iz leta 1964, po katerem so do teh, poleg udeležencev NOB, resda upravičeni tudi veterani prostovoljci španske državljanske vojne, ki je potekala med letoma 1936 in 1939, narodni heroji in imetniki partizanske spomenice.
Če so povzeti podatki ZPIZ točni, je bilo letos marca izplačanih 24.834 borčevskih pokojnin, od teh naj bi bilo 7599 dejansko borčevskih, 1982 namenjenih upokojencem invalidom v vrstah borcev NOB, medtem ko je bil preostanek, večina borčevskih pokojnin (dobrih 15.000), izplačan družinam oziroma družinskim članom borcev.
Najvišje starostne borčevske pokojnine sicer znašajo 1856,04 evra, najvišje invalidske med borčevskimi 1767,65 evra in najvišje izmed tistih, ki so namenjene družinskim članom borcev, 1414,12 evra. Povprečna starostna borčevska pokojnina sicer resda znaša precej manj, 806,09 evra, povprečna invalidska med borčevskimi pokojninami 671,39 evra in povprečna družinska 435,11 evra.
