LJUBLJANA – »Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) nasprotuje prodaji avdio kasete s posnetkom intervjuja z nekdanjim finančnikom Elana Pavlom Kodrom, ki sta ga leta 1994 z njim opravila takratna novinarja Slovenca Vida Kocjan in Janez Markeš (poznejši Slivnikov sodelavec),« so odločni v ZNP.
Možnost prodaje posnetka je napovedal stečajni upravitelj Gregor Bele, ki sicer vodi postopek stečaja zapuščine za pokojnim Danilom Slivnikom. Omenjeni posnetek je Bele našel v Slivnikovem sefu, a ta je, kot je za ZNP pojasnila Kocjanova, nastal zgolj kot pomoč pri pripravi intervjuja. Na njem so tudi deli, ki jih Koder ni avtoriziral in niso bili del javno objavljenega intervjuja.
Novinarka ni dala dovoljenja za prodajo
V ZNP jih medtem skrbi »načelno vprašanje«, ali so tovrstni posnetki lahko predmet prodaje na javnih dražbah, kot je to napovedal Bele. V združenju namreč menijo, da posnetki to ne morejo in ne smejo biti, ampak je treba spoštovati pravico intervjuvanca, da deli intervjuja, ki jih ta ni avtoriziral, ne pridejo v javnost. »In če se tak posnetek proda na dražbi, se večinoma zgodi ravno to. ZNP k ukrepanju v takih primerih zato poziva tudi varuha človekovih pravic. Informacijski pooblaščenec RS pa je že sporočil, da bi bila prodaja sporna z vidika zakona o varovanju osebnih podatkov,« pravijo v ZNP.
Poudarjajo še, da je treba spoštovati tudi avtorske pravice novinarjev: »Če se ti niso odrekli svojim avtorskim pravicam ali jih prenesli drugam, potem je tak posnetek njihova last in se nikakor ne more prodajati brez njihovega dovoljenja.« Kocjanova je v tem primeru pojasnila, da dovoljenja za tako prodajo ni dala, odrekla se ni niti avtorskim pravicam, je pa sodišče in stečajnega upravitelja pozvala, naj se posnetek ne prodaja.
Stečajni upravitelj Bele: Zna biti, da bo imela novinarka prav
Za pojasnila smo se obrnili tudi na stečajnega upravitelja Gregorja Beleta, ki pa konkretnih podatkov o morebitni prodaji (še) nima. »Dedni sklep v zapuščinskem postopku je določil, da je vsebina sefa tudi predmet zapuščine,« nam je povedal. Ko se je stečajni postopek začel, je zapuščina postala stečajna masa in to maso je po navadi treba prodati, če je iz nje mogoče kaj iztržiti. Preden se stvar v stečajnem postopku začne prodajati, je treba oceniti njeno tržno vrednost. Če te na podlagi primerljivih tržnih prodaj ni mogoče oceniti, je predviden postopek zbiranja nezavezujočih ponudb, pri čemer se preveri tudi, ali na trgu sploh obstaja interes za nakup premoženja in po kakšni ceni. »Če ne prejmeš nobene ponudbe, to pomeni, da interesa za nakup pač ni,« je pojasnil Bele.
V konkretnem primeru posnetka iz Slivnikovega sefa je bil izdan sklep, da se zbira nezavezujoče ponudbe, ampak izključno zaradi ocene vrednosti tega predmeta. Gre torej šele za predhodni postopek prodaje. A prav v času, ko se je ta sklep izdajalo, se je oglasila avtorica posnetka, novinarka, ki pravi, da je to njena avtorska lastnina. Meni, da ni prav, da bi se posnetek prodal, in Bele pravi: »Smo v fazi, ko to razčiščujemo, zna pa biti, da bo imela ta novinarka prav.«
Verjetno se posnetek torej sploh ne bo prodal. Za zdaj Bele ne ve niti še, ali se bo izvedlo zbiranje nezavezujočih ponudb, pa tudi če se to izvede, gre zgolj za določitev ocene tržne vrednosti predmeta. Sam sicer ne zna oceniti vrednosti posnetka, saj ne gre za nepremičnino, ampak je vsa zadeva bistveno bolj posebna. Nadaljnji koraki bodo znani v roku enega tedna, je še dodal Bele, ki čaka tudi mnenje sodišča v zvezi s tem primerom.
