Bodo pod vodo le zato, da bo Ljubljana varna?

DOBROVA – »Za Ljubljano je najbolj pomembno, da je zgrajen zadrževalnik, za vse drugo pa ni treba, da se zgradi,« je odločen župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, ki se že več let bojuje tako s predstavniki Mestne občine Ljubljana kot ministrstva za kmetijstvo in okolje glede načrtovane gradnje suhega zadrževalnika Razori tik pred središčem Dobrove.

Marsikdo se še danes zelo dobro spomni septembra 2010, ko so poplave prizadele dobršen del države. Takrat jo je precej slabo odnesla tudi Ljubljana, saj sta Gradaščica, ki priteka iz Polhograjskih dolomitov, in njen med letom mirni krak Mali graben zalila jugozahodni del Ljubljane. Prebivalci stanovanjskih blokov na Viču si do takrat niti v sanjah niso predstavljali, da bo voda poplavila njihove avtomobile, parkirane pred bloki, in da bodo na suho lahko prišli le, če bodo sedli v čoln in zaveslali do brega. Še huje je bilo na Ljubljanskem barju, kjer pa se s takšnimi in drugačnimi naraslimi vodami soočajo skoraj vsako leto.

Prav takratne poplave so občino in državo še dodatno spodbudile k hitrejšemu oblikovanju uredbe o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, katerega priprave segajo že nekaj let pred omenjenimi poplavami. Uradniki na ministrstvu so sicer že leta 2008 naleteli na odpor pri prebivalcih občine in sosednjega Horjula, saj se ti nikakor niso strinjali s tem, da bi za ceno poplavne varnosti v Ljubljani morali pri njih zgraditi zadrževalnika poplavnih voda na Gradaščici in Horjulki, Razori in Brezje. Vmes so uredbo že spremenili in v novi, trenutno veljavni je tako ostal le še zadrževalnik Razori, ki pa mu v občini še danes močno nasprotujejo.

Ogrožen nižinski del Dobrove

»Zadrževalnik bi v občini prinesel veliko negativnih učinkov. Njegova lokacija je tik ob regionalni cesti Dobrova–Polhov Gradec, se pravi v samem centru Dobrove. Naslednja slabost tega zadrževalnika bi bila, da bi voda povzročila dvig podtalnice in s tem bi bil ves nižinski del Dobrove ogrožen. Že danes so kleti med povečanjem struge Horjulščice poplavljene, ker se dvigne podtalnica,« je pojasnil župan Setnikar in opozoril: »Na neki način bo morala država ali načrtovalci razmisliti, da tudi Dobrova kot občina potrebuje neko središče. Nas državni prostorski načrt omejuje z vseh treh strani: z ene zadrževalnik, z druge plinovod in s tretje visokonapetostni daljnovod. Vsega tega tak kraj ne more prenesti.« V nasprotju z ljubljansko občino in ministrstvom je prepričan, da zadrževalnik ne bo rešil poplavne varnosti Ljubljane: »Ne zavajajte Ljubljančanov, da jih bo zadrževalnik rešil, ker jih ne bo. Rešitev so ureditev Malega grabna, razbremenilnik na Barju, ureditev celotnega porečja, povodja Gradaščice, Horjulščice, vseh njenih pritokov, Glinščice, ki je leta 2010 pripomogla k poplavam. Vode pritekajo še iz vrhniškega dela, Ljubljanica, in tu so še vse vode izpod Krima. Reševanje poplavne varnosti v Ljubljani je treba gledati celostno, ne samo naša Gradaščica. To je samo en delček.«

Pozabite na načrte

S tem se strinja občinski svetnik Harison Kirinčič, ki opozori tudi na to, da meritve, ki so bile podlaga za odločitve, sprejete v uredbi, izvirajo iz časov, ko si bile struge Malega grabna in drugih vodotokov neurejene. Po letu 2010 so jih, kot pravi, začeli čistiti in tako se je povečala pretočnost. Po njegovem mnenju je delni razlog za morebitne poplave predvsem slabo vzdrževanje vodotokov. »Mali graben ima danes pretočnost pod 100 kubičnih metrov na sekundo, projektiran pa je bil za 160 m3/s,« je razložil. Kot veliko nevarnost zadrževalnika pa vidi tudi podtalnico. »Podtalnica na Dobrovi je vezana na nivo Gradaščice in Horjulščice. Čim se vodotok dvige, se tudi podtalnica, in to vedno čutijo v stari šoli tukaj, pa v pošti nasproti stare šole, kjer imajo kleti. Čim voda naraste, so pod njo. Če bi bil zadrževalnik, pa bo ta nivo vode še malo višji,« opozarja in na vprašanje, kakšno nevarnost bi lahko za njih še pomenil zadrževalnik, odgovoril: »Če bi se zrušil, imate v celoti poplavljene, z blatom iz nasipa zalite Razore, Kozarje in območje Vrhovcev. Pa tudi naše vasi tukaj. Dobrova pa je ogrožena z druge strani. Če se tam zapre ta zadrževalnik, se voda zunaj njega ne bo mogla zlivati vanj, in to bo za nas problem.«

V občini so tako odločeni, da gradnje zadrževalnika ne bodo nikoli dopustili. »Škoda razmišljati o zadrževalniku, saj tega ne bo,« je odločen župan, ki opozori še na dejstvo, da država v tem primeru ne bo mogla koristiti evropskih sredstev, saj s tem ne bo urejeno celotno poplavno nevarno območje. »Zdaj že govorijo, da bodo delali iz sredstev iz vodnega sklada. Sprašujem se, s kakšnimi sredstvi, če pravijo, da nimajo denarja za vzdrževanje in odstranjevanje debel in štorov iz vodotokov po zadnjem žledu,« je še dejal župan Setnikar.

Dokazali 
bodo zmoto

Uredba, kot so nam pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, predvideva dve etapi. V prvi, ki bo stala 31 milijonov evrov, bodo med drugim uredili Mali graben, hudourniške pritoke v zaledju Gradaščice in od Dobrove do Polhovega Gradca ter Božno in Malo vodo s pripadajočimi ureditvami. Gradnja suhega zadrževalnika Razori z ureditvijo Gradaščice na območju zadrževalnika, Horjulščice in Ostrožnika pa je del druge etape, ki bo stala 10 milijonov evrov in ki bo potekala po izvedenih ureditvah prve. Prve ukrepe naj bi začeli izvajati šele prihodnje leto, denar za to pa naj bi dobili iz naslova Sklada za vode in evropskih sredstev. Glede pomislekov iz Dobrove menijo, da so načrtovane ureditve zasnovane tako, da se zagotavlja poplavna varnost pozidanim območjem Dobrove in s tem zmanjšuje škodo, ki bi nastala v primeru poplav, in da ugotovitev, da jih zadrževalnik ne bo ščitil, ampak povzročal dodatno škodo, strokovno ne vzdrži.

Vodja oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo na ljubljanski občini Robert Kus pa je prepričan, da je zadrževalnik ključnega pomena za samo poplavno varnost, in tako se zavzemajo za izvedbo celotnega projekta. »Časovni razmik med obema fazama tako ne sme biti daljši od nekaj mesecev,« pravi in dodaja, da je bilo zaradi pomislekov občine Dobrova - Polhov Gradec odločeno, da se zadrževalnik Razori zmanjša, saj je predvidena povečana pretočnost Malega grabna na območju MOL. »To pa pomeni velik poseg v obvodni prostor. Ugotovljeno je bilo, da poplavne varnosti brez izvedbe suhega zadrževalnika ni mogoče zagotoviti,« še pravi Kus.

Setnikar na vse to odgovarja, da naj ministrstvo najprej zgradi prvo fazo projekta in naj se potem naredi študija tega, ali je zadrževalnik še potreben. Oni bodo, kot pravi, v tem času dokazali, da ni.