LJUBLJANA – Več let težko pričakovani vipavski hitri cesti čez Rebernice, ki je prebivalcem Goriškega prinesla veliko olajšanje, saj se jim, razen ob močni burji, ni več treba voziti po stari ovinkasti cesti čez Rebernice, grozi, da jo bodo morali spet zapreti. Ne zaradi vetra ali vzdrževalnih del, temveč zaradi viadukta Rebernice: ob izjemno neugodni sestavi tal naj bi bila vprašljiva njegova nadaljnja stabilnost oziroma stebri, na katerih stoji vozišče. Krivo naj bi bilo plazenje tal, na katero so še pred odprtjem hitre ceste med Podnanosom in Vipavo opozarjali strokovnjaki, zaskrbljeni prebivalci in župani.
Zanesljiv vir, ki ne želi biti imenovan, nam je razkril, da naj bi se na stebrih viadukta že pojavile razpoke in da se, ko je govor o sanaciji, omenja celo skrajna možnost – rušenje objekta, saj sestava tal ne omogoča sanacije. »Plazenje se zagotovo dogaja. Zemlja plazi od spodaj in bi lahko spodnesla stebre. Čez noč se seveda ne bo podrla, ampak cesta ne bo nikoli taka, kot mora biti,« nam na vprašanje, ali je seznanjen z najnovejšim stanjem na Rebernicah, odgovori vipavski župan Ivan Princes. In dodaja, da je glede hitrosti premikanja tal na koncu vse odvisno od naravnih pojavov. »Če bo potres, bo šla zemlja spet hitro dol,« spomni in pove, da podatkov o tem, za koliko zemlja splazi in kakšno je trenutno stanje, nima.
Do 15 milimetrov na mesec
Da plazenje tal na Rebernicah ogroža tako regionalno kot hitro cesto Razdrto–Vipava, medtem ko naselji Lozice in Podgrič še nista ogroženi, je v članku Vzroki in mehanizem zemeljskega plazenja na Rebernicah v Vipavski dolini, objavljenem v zborniku Geologija leta 2007, ugotavljal Jernej Jež iz Geološkega zavoda Slovenije. »V prihodnosti bi lahko katastrofični dogodki v smislu nenadnega hitrega zdrsa večjih količin grušča ogrozili tudi omenjeni naselji. Katastrofične dogodke bi lahko povzročili neugodni naravni pogoji, kot so dolgotrajno deževje in potresi ali kombinacija obojega,« piše Jež in izpostavlja, da nam že položaj in razprostranjenost pobočnih sedimentov na Rebernicah »dajo slutiti, da se grušči v obliki različnih pobočnih procesov premikajo«.
»Poleg tega nam to potrjujejo premiki, ki so bili izmerjeni s pomočjo inklinometrskih vrtin, ter nekateri recentni plazovi. Znaki drsenja so opazni v deformacijah na obstoječi regionalni cesti, v razpokah na nekaterih odsekih nove hitre ceste ter na poškodbah objektov v vasi Lozice,« je zapisal strokovnjak in še, da meritve premikov v geomehansko-inklinometrskih vrtinah »kažejo premike reda velikosti nekaj milimetrov do maksimalno 15 milimetrov mesečno«.
Še nekaj tisoč let
Dars je novembra 2008, potem ko so tamkajšnji krajani, ki so se združili v Odbor za spremljanje gradnje hitre ceste, opozarjali tudi na problem premikanja pobočja Nanosa, v odgovoru na te očitke odgovoril, da pobočje Nanosa že nekaj tisočletij polzi s hitrostjo do en centimeter na leto »in ta proces se bo nadaljeval še nadaljnjih nekaj tisoč let«. Na Darsu so takrat še zatrdili: »To dejstvo je bilo znano že ob izbiri trase, zato so pri gradnji ceste uporabljene tehnične rešitve, ki temu pojavu kljubujejo in zagotavljajo, da na zgrajenih objektih v življenjski dobi ne bo poškodb. Uporaba hitre ceste bo v povezavi s polzenjem vsekakor varna.«
Z vprašanjem, ali je stanje na viaduktu res tako alarmantno, kot trdi naš vir, smo se obrnili na Gradbeni inštitut ZRMK, ki s partnerji izvaja monitoring objektov in okolice na omenjeni hitri cesti. »Poročila o rezultatih redno in skladno s pogodbo pošiljamo naročniku Darsu, d. d. Prosimo, da vaša vprašanja posredujete direktno na družbo Dars, d. d.,« je bil odgovor. Da naj povprašamo Dars, so nam svetovali tudi na fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, ki je med gradnjo hitre ceste za Dars izvajala meritve premikov ter klasičnih geodetskih meritev Šumljak, Rozice in Rebernice. Fakulteta je potem z Darsom prekinila sodelovanje, a razloga za to nam niso pojasnili.
Po naših neuradnih podatkih najnovejše meritve plazenja na vipavski hitri cesti menda ne kličejo po najskrajnejšem ukrepu. Vse naj bi bilo »pod kontrolo«, kakršna koli panika pa odveč, seveda ob budnem spremljanju premikanja zemlje. Toda kot smo neuradno izvedeli, naj bi nadzor terena nekako zastal, in sicer potem, ko je šlo gradbeno podjetje Primorje leta 2012 v stečaj.
V načrtu dodatno zavarovanje Viadukti na hitri cesti čez Rebernice, tudi istoimenski viadukt, so, kot so nam včeraj pojasnili na Darsu, obravnavani v skladu s predvidenim monitoringom. »Za vse objekte se letno izdelajo poročila in ugotovitve, ki nakazujejo potrebe po ukrepih na posamezni lokaciji ali objektu. Kakršni koli nadaljnji ukrepi bodo potrebni, bodo sledili izključno rezultatom teh meritev in opazovanj ter posledično predlogov rešitev, ki jih verificirata inženir in njegov strokovni sodelavec,« so zapisali in dodali, da sta glede na prve ugotovitve geomehanskega monitoringa na omenjeni hitri cesti trenutno v pripravi razpisna dokumentacija za izvedbo sidrane stene dolžine približno 95 metrov pri viaduktu Boršt I pod hitro cesto (gre za dodatno zavarovanje cestnega telesa in stabiliziranje lokalnega plazovitega območja) ter projekta dokumentacija za stabiliziranje predhodno splazenega terena pred viaduktom Šumljak v smeri Razdrto–Vipava. »Za obe omenjeni investiciji se ne predvideva zapor na sami hitri cesti čez Rebrnice,« obljubljajo na Darsu. Pravijo še, da vsi zgrajeni objekti zahtevajo stalni nadzor ter povečan obseg vzdrževanja, pri čemer ne morejo izključiti dodatnih stabilizacijskih ukrepov, »če se bodo lokalno pokazale bolj kritične razmere, kot so bile ocenjene na osnovi rezultatov monitoringa med gradnjo odseka«. |