BLAMAŽA

Bodo kupili kar nove vlake?!

Objavljeno 25. april 2016 19.25 | Posodobljeno 25. april 2016 19.27 | Piše: Aleksander Brudar

Zaradi blamaže pri obnovi železniške postaje v Košani večina vlakov tam ne ustavlja.

Zdenka Kapelj kaže, kako daleč od perona so se ustavljali vlaki, dokler jim je bilo to še dovoljeno. Foto: Marko Feist

KOŠANA – »Nimam pojma, kaj naj še naredimo,« se več kot pol leta zatem, ko jim je inšpektor zaradi, po domače rečeno, šlamparije pri obnovi železniške postaje v Košani pri Pivki za večino vlakov zaprl postajo, sprašuje predsednica 700-članske vaške skupnosti Gornja Košana Zdenka Kapelj. »Vlaki še vedno ne ustavljajo, otroke pa morajo v šolo voziti z nadomestnimi kombiji,« razočarano dodaja sogovornica, ki še danes ne more verjeti, da pri obnovi postaje njeni načrtovalci niso našli ustreznejše rešitve.

Pisalo se je leto 2012, ko so tamkajšnji krajani z nestrpnostjo pričakovali odprtje prenovljene postaje. Končno, so si oddahnili, bodo lahko na vlak stopali s takrat najsodobnejše postaje v Sloveniji. A veselje ni trajalo dolgo, saj je februarja 2014 primorsko progo dodobra uničil žled. Potniški vlaki zaradi tega tam niso vozili več kot leto in pol, kolikor je trajala prenova proge. Misleč, da bodo lahko končno za pot v šolo in službo spet začeli uporabljati vlak, so si oddahnili, a je sledil nov šok. Ko so poleti lani pogledali na nov vozni red, so z začudenjem ugotovili, da bo pri njih ustavljalo le pet vlakov na dan. S tem bi se še nekako sprijaznili, če bi bili v ozadju ekonomski razlogi, ne pa da je bil razlog v projektanski napaki oziroma prevelikem odmiku med vlakom, ki pelje proti Ljubljani, in peronom.

Šli bodo do konca

Proga je namreč tam zaradi rahlega ovinka nekoliko nagnjena, kar na koncu povzroči od 45- do 60-centimetrski odmik med vhodnimi vrati vlaka in peronom. Postaja tako, kot je odločil tudi inšpektor, v primeru, da nanjo pripelje Siemensov desiro, ni več varna. Enako so že pozimi ugotavljali tamkajšnji krajani, saj jih je bilo vedno, ko so stopili na poledenel ali zasnežen peron, strah, da bodo zdrsnili in padli na tire.

Gornjekošanci so bili konec avgusta lani, ko so izvedeli, da bodo lahko večini vlakov, ki peljejo mimo njihove postaje (obnova je stala 847.694,97 evra, brez DDV), le pomahali, odločeni, da se s tem ne bodo kar sprijaznili. »Nekdo mora odgovarjati. Že v startu je bilo narobe. Mi bomo vztrajali do konca,« je bila konec avgusta lani, ko smo jo obiskali, odločena Kapeljeva. Minilo je že več kot pol leta, a se, vsaj kar se tiče ustavljanja vlakov, ni prav nič spremenilo. Edino, kar so s pozivom odgovornim na Slovenskih železnicah dosegli, je, da so v red spravili postajo, ki so jo že napol uničili vandali. Konec lanskega leta so le prebarvali grafite, ki so med drugim kraljevali v podhodu postaje, ki vodi z enega perona na drugega, in zamenjali razbita stekla.

V Pivko, da se peljejo mimo domače postaje

Železniški potniški promet, če lahko tako rečemo, pa se je do končne rešitve problema zanje spremenil v cestnega. Če želijo otroci zjutraj z vlakom priti v šolo v Sežano, morajo v domačem kraju najprej sesti v kombi, ta pa jih pelje v smer, nasprotno njihovemu cilju, oziroma v 11 kilometrov oddaljeno Pivko, kjer lahko končno sedejo na vlak. Z njim se proti cilju, kot da bi gledali kakšno komedijo, spet peljejo mimo domače postaje. Celotna zgodba, a le v nasprotni smeri, se ponovi popoldne, ko se vračajo domov.

Za najmlajše je poskrbljeno, čeprav se njihova pot v šolo s tem podaljša za eno uro, toda delno zaprta postaja povzroča težave vsem domačinom, ki se vsak dan odpravljajo v službo v Ljubljano. Če zjutraj v Košani še lahko stopijo na vlak, te sreče popoldne, ko se vračajo domov, nimajo več. Vlaka, ki bi ustavil na njihovi domači postaji, preprosto ni. »Če bi vlaki lahko ustavljali, vseh teh problemov ne bi bilo,« se danes jezi sogovornica in dodaja, da si vsi skupaj želijo le eno, in sicer da bi čim prej odpravili težavo z neustreznimi peroni. Tako so že lani predlagali, da bi peron ob progi proti Ljubljani podaljšali za par metrov oziroma do dela, kjer začne počasi zavijati, a so jim na Železnicah, kot pravi Kapeljeva, odgovorili, da bodo zaradi pridobivanja soglasij potrebovali tudi lokalno skupnost. Pri vsem skupaj je seveda spet težava denar, kar so nam v odgovorih na naša vprašanja potrdili na Slovenskih železnicah.

»Za rešitev težave je na voljo več možnosti, vse pa so povezane s precejšnjimi denarnimi sredstvi, tako da celovita rešitev za zdaj še ni izbrana,« nam je povedal tamkajšnji predstavnik za odnose z javnostmi Janez Krivec, ki je v nadaljevanju postregel z eno možnih rešitev, ki pa zagotovo ne bi bila med najcenejšimi: »Ena možnost je nakup novih vlakov.« Krivec nam sicer še odgovarja, da potnike s postaje Košana in nanjo za zdaj vozijo s kombiniranim vozilom ter da pri tem z lokalno skupnostjo dobro sodelujejo, domačinom so se, kolikor je mogoče, prilagodili. 

Deli s prijatelji