Bodo gradili smučišče ali se zgolj pravdali?

BOHINJSKA BISTRICA – V Bohinju v prihajajočem letu še ne bo smuke na mondenem smučišču, imenovanem 2864 Bohinj. Gradbeno dovoljenje so pobudniki le dobili, a se je znova zapletlo pri financiranju. S prstom kažejo tudi na državo, idejni vodja projekta Boštjan Čokl pa zdaj upa, da se bodo zadeve vendarle premaknile z mrtve točke.

Uničenje Bogataja

A ne le investitorji, tudi nekateri lastniki zemljišč, tak je tudi 50-letni Marko Bogataj, s prstom kažejo na Čokla in državo. Oba naj bi ga namreč želela obrati do kosti, da bi uresničila svoje meganačrte, malega človeka, tako pravi Bogataj, pa bi peljala žejnega čez vodo.

»Zasebna lastnina je nedotakljiva! Mora pa biti način, kako se to reši. Če kažeš na državni interes pri zasebni investiciji … Nismo srečali niti investitorja, dokumentacija je nepopolna, postopki se narobe vodijo, gradbeno dovoljenje je izdano brez razlastitvenih postopkov … Hoče se preprosto uničiti Bogataja in ga pospraviti!« je glasen pravni zastopnik Dušan Vrtačnik, ki brani interese Marka Bogataja, lastnika gostinskega lokala in parcel na Kobli, kjer bi potekal del smučišča 2864 Bohinj. »Če zadeva ne pade, smo zaključili s pravno državo,« je ogorčen Vrtačnik, ki pravi, da njegova stranka ni želela drugega kot pravično obravnavo in odškodnino za zemljišče. Med našim pogovorom je Bogataj znova ugotovil, da je bil celoten postopek nepravičen in nelegalen. »Dajte mi mir ali pa dajte tega pol milijona za hišo, kolikor je vredna po Gursu!« odločno doda.

Hiša ga ne zanima

Vsem lastnikom zemljišč je bila ponujena enaka odškodnina in 99,9 odstotka lastnikov je pogodbe podpisalo, služnostne pravice pa so vpisane. Z izsiljevanjem posameznikov, tako meni Čokl, se kljub poskusu dogovora ni našlo rešitve, zato je bil sprožen postopek prisilnega odvzema služnostne pravice. »Gospod Bogataj v vsakem primeru ostaja lastnik prerekanega dela parcele in v ničemer ne bo oškodovan, za to, da pa prek majhnega dela zemljišča več metrov nad zemljo poteka jeklenica za žičnico, pa bo prejel sodno priznano odškodnino. Hiša, ki jo omenja gospod Bogataj, je kot rečeno zarubljena in jo z dražbami neuspešno prodaja banka,« sklene Čokl.

Banka za Bogatajevim vratom

»Investitor je podjetje 2864 Bohinj, d. o. o., in ne oseba Čokl, ki jo napačno navaja in izpostavlja,« ne ostaja Čokl dolžan Bogataju. »Izjave o nepopolni dokumentaciji in postopkih ne moremo komentirati drugače, kot da gre za popolno izmišljotino brez vsake strokovne osnove. Z vpogledom v javno bazo odvetniške zbornice Dušana Vrtačnika ni med odvetniki ali kakršnimi koli pravnimi zastopniki. Prav tako se z investitorjem bodisi v dopisih bodisi na sodišču ali kjer koli drugje nikjer ni pojavil kot uradni zastopnik, ki je, kot kaže, zgolj samozvani zastopnik ali lažni odvetnik,« še pravi Boštjan Čokl, ki opozarja, da je Bogataju citirani objekt v izvršilnem postopku rubila banka. »Sodišče ga je ocenilo na cca 286.000 evrov, vendar tudi za to ceno ni bilo niti enega interesenta in so bile dražbe neuspešne, kar ponovno dokazuje navajanje lažnih podatkov o polmilijonski vrednosti objekta. Poleg tega objekt investitorju ne pomeni nobenih koristi in ne vidi smisla v nakupu.«

Čokl z blokiranim računom?

»Pol nekdanje vlade je vpletene,« nadaljuje pravni zastopnik Dušan Vrtačnik, ki opozarja na vlogo poslanke Alenke Pavlič (pomagala naj bi sprejeti zakon o žičnicah, ki so ga poslanci podprli) ter njenega sina Jerneja Pavliča, ki je bil v kabinetu zdaj že nekdanje premierke Bratuškove. Vrtačnik opozarja, da ima hotel Bohinj Park Eco (lastnik je prav omenjeni Čokl) blokiran račun. »Na slabi banki ima za 16,5 milijona evrov slabih terjatev, dobil pa je štiri milijone nepovratnih sredstev. V teh letih je ustvaril 660.000 evrov prometa. Čokl bo razril cel Bohinj, dejansko pa rešuje le svoj hotel!« benti Vrtačnik.

Dejstva so sledeča: podjetju 2864 Bohinj je bila podeljena koncesija. To izda država pod točno določenimi pogoji, v zakonu pa je jasno napisano, kaj je širši, državni interes. »Privatna hiša, ki jo omenja gospod Bogataj, ki je v lasti enega posameznika, ni širši državni interes, 50 milijonov vredna investicija v infrastrukturne objekte, v katere vlaga tudi tuji partner s svojim kapitalom, pa brez dvoma je!« je jasen Čokl.

Letijo ovadbe

Vrtačnik vrača udarec in razkrije, da so zaradi nepravilnih postopkov ovadili Petro Ulamec, državno podsekretarko na ministrstvu za kmetijstvo, Majo Ankrst, vodjo oddelka za prostor in kmetijstvo na UE Radovljica, Dušanko Dubljevič, višjo svetovalko UE Radovljica, ki je vodila razlastitveni postopek (zoper Bogataja), ter Tanjo Šebenik, ki se je podpisala, tako pravi Vrtačnik, pod gradbeno dovoljenje.

Bogataj in Vrtačnik sta še spomnila, da svoj živi dan nista videla tega gospoda Leitnerja, ki naj bi bil soinvestitor projekta. Vrtačnik je na enem od sestankov predlagal, da ga kar sam pokliče. Leitner, tako pravi Čokl, je družbenik v podjetju investitorja 2864 Bohinj, d. o. o., doma obvladuje svoje matično podjetje z več sto milijoni letnega prometa. »Ne vidi potrebe po tem, da bi se sestajal ali pogovarjal s samooklicanim pravnim zastopnikom Bogataja zaradi odškodnine, ki je sodno ocenjena na vrednost 11,50 evra. Prav ta znesek je dober kazalnik, o čem teče beseda in kako Bogataj, ki je z državo tudi v drugih številnih sporih zaradi svojih nelegalnih gradenj, poskuša z izmišljenimi dejstvi pritegniti pozornost.«

Čokl in Bogataj si imata, kot kaže, res še veliko povedati. Ali pa nič in bodo namesto njiju govorila sodišča. A nekaj vseeno drži kot pribito: Bohinj in Slovenija še nimata že dolgo napovedanega smučišča in ga tudi še nekaj časa ne bosta imela.