LJUBLJANA – Pred dnevi smo Francozom prodali še zadnji preostali delež Ljubljanskih mlekarn. Združenje Mlekodel je namreč po spoznanju, da s svojim premajhnim deležem ne more vplivati na strateške odločitve podjetja, prodalo še 23,65-odstotni delež za ceno 8,75 evra za delnico. Kupil jih je hrvaški Dukat, v lasti francoske multinacionalke Lactalis, največje proizvajalke mlečnih izdelkov na svetu. Prisotna je v 55 državah sveta, kjer ima v lasti nič manj kot 198 proizvodnih obratov; mlekarn, sirarn in podobno. Leta 2010 so ustvarili za 14,7 milijarde evrov prihodka.
Ljubljanske mlekarne so največji slovenski mlečni proizvodni obrat, od kmetov na leto odkupijo in pretočijo od 210 do 230 milijonov litrov mleka, konkretno leta 2011 skoraj 227 milijonov litrov, kar je skoraj polovica odkupa mlekarn in več kot tretjina slovenske pridelave, ta znaša okoli 600 milijonov litrov na leto. Ljubljanske mlekarne (za zdaj še!) odkupujejo od 4000 slovenskih mlečnih kmetij.
Za najboljše čokolade
Po podatkih urada za statistiko se je z rejo živine od leta 2000 prenehalo ukvarjati kar 18.474 kmetijskih gospodarstev. Zato se je, kljub zmanjšani prireji pri glavnih vrstah živine, povprečno število GVŽ (glav velike živine) na gospodarstvih z živino s 6,1 od leta 2000 dvignilo na 7,1 GVŽ v 2010 (za skoraj 17 odstotkov).
Leta 2010 so živino tako redili na 58.678 kmetijskih gospodarstvih. Govedo na 36.120, od tega krave na 29.000 kmetijah.
Pridelava mleka je kljub zmanjševanju živinoreje ena redkih kmetijskih panog, ki so se v preteklih letih zgledno razvile in ohranile visoko stopnjo samooskrbe, ta kar 115-odstotno, kar pomeni, da mleka v Sloveniji še pridelamo več, kot ga porabimo. To je ena od redkih dobrin, pri katerih se izvoz povečuje, saj naj bi bilo mleko slovenskih kmetov zelo kakovostno in ga nekatere slovenske mlekarne izvažajo v Belgijo, kjer ga uporabljajo kot surovino za najboljše čokolade, mi pa neredko pijemo tisto s Poljskega, kar je tudi svojevrstna ironija.
Cimos da, mlekarne ne
Glede na letno poročilo so Ljubljanske mlekarne leta 2011 ustvarile za 154,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 4,8 odstotka več kot leto prej. Leto so sicer končali z minimalno izgubo, po drugi strani pa so pretekla leta intenzivno vlagali v posodabljanje tehnologije. Lactalis je torej prevzel sodobno opremljeno mlekarno, ki ima podružnice po nekdanji Jugoslaviji.
Kot nam je zaupal predsednik zadružne zveze Peter Vrisk, so se pri Lactalisu odločili, da bodo zavzeli Balkan. Medtem ko so domači partnerji Mlekodel, Deželna banka Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in 33 zadrug marca le s težavo nabrali denar in ponudili 6,50 evra za delnico, je Lactalis povišal ponudbo in posel je stekel.
»Medtem ko je politika za dokapitalizacijo Cimosa čez noč našla 35 milijonov evrov, ga za stabilne in modernizirane Ljubljanske mlekarne ni,« je komentiral Peter Vrisk. Še več: »Takrat smo prosili ministra Radovana Žerjava za pomoč, pa nas niti sprejel ni, predstavnike multinacionalke je.« Tako gre pri nas. Tudi za reševanje bank, ki komajda zaslužijo to ime, namenjamo stotine milijonov.
Cukerico so zaprli
Cimos je naklepal kar za 74 milijonov izgube, a nanj je vezanih 7000 ljudi, in morda je vendarle prav, da se ga poskuša reševati. A zakaj prodati zares stabilne in moderno opremljene mlekarne? Se ponavlja zgodba ormoške Tovarne sladkorja, ki je pridelala več kot 70 odstotkov sladkorja za slovensko porabo in smo jo prav tako prodali nizozemski multinacionalki? Leta 2005 so jo lepo zaprli, mi pa kupujemo uvoženi sladkor po precej višji ceni. Pišmeuharski odnos politike do kmetov in »kmetijskih« tovarn po mnenju direktorja Kmetijske zadruge Sloga Kranj Marjana Robleka morda izhaja tudi iz dejstva, da kmetijstvo statistično v bruto domači proizvod prinese le od 3 do 4 odstotke. »Tako kažejo številke, vendar vemo, da v Sloveniji od kmetijstva živi 300.000 ljudi.« Poleg tega so na kmetije vezani najrazličnejši servisi, zato kmetovanje prinaša zaslužek tudi malim obrtnikom in s tem strokovnim institucijam. V zadrugi Sloga je na Ljubljanske mlekarne vezanih 150 pridelovalcev mleka od skupno 400 mlečnih kmetov. Gorenjci so se namreč že pred časom znašli in ustanovili Mlekop, združenje sedmih zadrug, ki skupno nastopajo na trgu, zato velik delež izvozijo. »Trenutno je povpraševanje po mleku veliko, a to se bo zanesljivo spremenilo, v skladu z nihanjem na trgu,« pravi Roblek. »Kratkoročno tudi glede Ljubljanskih mlekarn ne vidim težav, saj bo novi lastnik po moje poskušal ohraniti proizvodnjo v modernem obratu, a kaj se bo dogajalo čez nekaj let? Dejstvo je, da položaj v kmetijstvu vodi v opuščanje kmetovanja, kaj bomo jedli?« se vprašuje Roblek.