ZAGORJE OB SAVI – Spomin na pokojnega državnika dr. Janeza Drnovška sredi Zagorja je na letošnjo peto obletnico njegove smrti dobil dodatek v obliki 800-kilogramske spominske plošče, ki je postavljena ob kipu v mestnem parku, imenovanem Park dr. Janeza Drnovška. Nov pomnik pa vsaj za zdaj še ne razvnema strasti, kot sta se v pravo veleafero sprevrgla stvaritev kiparja Mirsada Begića in sprememba naziva mestnega parka ob Cesti zmage v park enega največjih Zagorjanov.
Okrajno v prid volje dedičev
V imenu najbližjih sorodnikov se je namreč kipu in nazivu Park dr. Janeza Drnovška odločno uprl predsednikov sin Jaša, »saj je to v nasprotju z njegovim življenjskim nazorom in njegovim osebnim prepričanjem o nepotrebni obremenjenosti z materialnimi dobrinami«.
Večina Zagorjanov oziroma v njihovem imenu zagorski župan Matjaž Švagan pa so bili odločni, da ne uslišijo Jaševe zahteve po odstranitvi kipa. »Stališče velike večine občanov je, da postavitev spomenika ni bila sramotno dejanje, ampak dejanje časti. Želim si, da bi bronasti Drnovšek v parku nekoč postal čast tudi za njegove svojce, ki jih nikakor nismo hoteli žaliti. Zagorje bo, če hočete ali ne, vedno Drnovškovo.«
Pokojni predsednik si zagotovo ni zaslužil, da ga po smrti vlačijo po sodiščih. Žal se je zgodilo ravno to. V prvi etapi je o tožbi Jaša Drnovšek proti občini Zagorje razsojalo okrajno sodišče v Trbovljah. »Spominjam se, kako mu ni bil všeč pogled iz pisarne na kip Borisa Kidriča. Tudi očetov kip ni živ spomin, v svoji materialnosti je mrtev. Kaže na zavestno poveličevanje osebnosti, tega pa on ni maral. Le tisti, ki smo ga zares poznali, vemo, da je preziral take stvari,« je razlagal Jaša.
Švagan pa: »Kipa ne damo! Je majhno dejanje za velikega človeka! Lahko zatrdim, da so občani ponosni na njegov park, na njegov kip. Zagorska dolina živi z njim. Dr. Drnovšek je rad prihajal v svoje mesto. In lahko samo rečem: Hvala mu za vse.«
Pred sodnikom Gregorjem Špajzerjem je bila v tej precedenčni zadevi težka odločitev. A jo je moral sprejeti ter jo je – v prid Jaši. Strinjal se je sicer z Zagorjani, da je postavitev spomenika izraz časti in spoštovanja do neke osebe, a pogoj za postavitev je, da temu ne nasprotuje upodobljeni oziroma, če je umrl, njegovi dediči. »Podobno je, če bi kdo sosedu na travnik posadil jablano. Objektivno je takšno dejanje nekaj lepega, izraz spoštovanja do soseda. Pa vendarle bi lahko šlo, če je drevo posajeno proti volji soseda, tudi za vznemirjanje lastninske pravice.«
Višje: »Drnovšek je od vseh!«
Kip pa v zahtevanih 15 dneh ni padel in tudi park je še vedno Drnovškov. To je bila posledica letošnje januarske odločitve ljubljanskih višjih sodnikov, ki so razsodili, da morata kip in park za vselej ostati. »Ni bil le politik, bil je tudi pisatelj. Nagovarjal je zelo široke množice ljudi, njegove knjige so polne duhovne in filozofske snovi, torej je bil tudi mislec in filozof. Če bi odvzeli njegov kip in prepovedali poimenovanje parka po njem, bi ga tako odvzeli tudi tistemu delu javnosti, ki ga ceni, spoštuje in želi ohranjati spomin nanj ravno zaradi teh svojevrstnih in za politike ne ravno običajnih dodatnih vsebin. Prav Drnovškova dodatna duhovna in pisateljska aktivnost ga je kot državnika dokončno ustoličila na položaju absolutno javne osebe par excellence!« je bilo mnenje višje sodne instance, ki je postala pravnomočna. Ali pa tudi ne.
Jaša se ne vda, zato je prek odvetnice Urške Chitrakar na vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije in medtem mu je bilo že ugodeno. Da Drnovšek še nekaj časa ne bo imel miru v grobu, bodo torej poskrbeli vrhovni sodniki, ki imajo na voljo nekaj možnosti. Jašo lahko zavrnejo in Drnovšek v Zagorju ostane. Lahko ga vsaj malce zamajajo s tem, da sodbo višjega sodišča razveljavijo in mu primer vrnejo v ponovno odločanje, nekaj možnost pa je tudi za to, da vse skupaj ponovno obrnejo na glavo in Drnovška v obliki kipa in naziva parka za vselej izženejo iz Zagorja.
Pooblaščenec zagorske občine, odvetnik Janez Stušek iz odvetniške pisarne Zidar Klemenčič, ne skriva, da je pričakoval odločitev vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. »Saj gre za prvi tak primer v Sloveniji, pomembno bo vplival na razvoj prava in nadaljnje sodne prakse v morebitnih podobnih zadevah. Vsekakor pa od vrhovnih sodnikov ne pričakujem, da bodo vsebinsko spreminjali odločitev višjih sodnikov. Da se torej ne bodo izrekali o najpomembnejših vprašanjih. Ali kip da ali kip ne, ali trg da ali trg ne?«