Bodo čistke v SD 
vplivale na Cerarjevo vlado?

LJUBLJANA – Medtem ko se v SD pripravljajo na volilni kongres, hitijo s postopki, ki še najbolj spominjajo na stalinistične čistke in ki naj bi se v kratkem končali z izključitvijo kopice dolgoletnih, uglednih ali vsaj prizadevnih in zaslužnih članic in članov. Obtožene so sicer povabili na zaslišanje, ki je potekalo včeraj. Nekateri so prišli, drugi so se opravičili, tretji so zgolj ugotovili, da ne nameravajo sesti na stalinistično zatožno klop. Ste mogoče pomisli, da namerava vodstvo SD izključiti tiste, ki so še najbolj odgovorni za najslabši volilni rezultat doslej, ki ga je stranka dosegla prav na letošnjih predčasnih parlamentarnih volitvah?

Kje pa, izključili bodo predvsem tiste, ki bi, če bi jim zdajšnje vodstvo SD bilo pripravljeno prisluhniti, vedeli, kako preprečiti tako slab volilni rezultat: od nekdanjega poslanca SD dr. Luke Jurija do dr. Sebastjana Jeretiča, ki je bil med najbolj zaslužnimi za zmago (takrat še Pahorjevega) SD na parlamentarnih volitvah 2008 in tudi za to, da je bil v Piranu za župana izvoljen Peter Bossman, direktorja Študentske organizacije Univerze na Primorskem Sebastjana Kokla, direktorja koprskega stanovanjskega sklada Darka Kavreta, čigar največji greh naj bi bil, da sodeluje s koprskim županom Borisom Popovičem. Pa celo Majdo Šuligoj, ki naj bi bila kriva, da si je upala spraševati, zakaj že bi moral koprski SD za poslanca kandidirati dr. Dušana Kebra, nekdanjega Bossmanovega svetovalca Dimitrija Šamšala, Igorja Vlačiča, brata enega izmed še vedno domnevno vplivnejših članov SD dr. Patricka Vlačiča, in Gregorja Veličkova, ki je letos v Novi Gorici kakor vodil Šoltesov Verjamem. Mimogrede, svojčas je Veličkov na lokalnih volitvah že nastopil z Listo Gregorja Veličkova, vendar doslej to nikogar ni motilo, saj si je ta stranka velikokrat v zadnjih 24 letih pomagala prav z ustanavljanjem začasnih strank in namišljenih list ali z gostovanjem njenih kandidatov na listah drugih strank. Dr. Sebastjan Jeretič in dr. Patrick Vlačič sta, denimo, na lokalnih volitvah v Piranu kandidirala kot predstavnika liste Mladi, itn.

Je to tako zelo normalno?

Ko človek to sliši, bere in posluša, se mu zazdi, da ne živimo v državi članici EU in leta 2014, marveč v Jugoslaviji v času Informbiroja ali v Sovjetski zvezi leta 1937. Govorimo pa o stranki, ki se je iz komunistične menda prelevila v socialdemokratsko, kar je že samo po sebi paradoksalno, in katere vodstvo trdi, da želi prav zato, ker je sodobno v svojih razmislekih in prizadevanjih, sodelovati v vladi dr. Mira Cerarja mlajšega.

Kako zelo se vodstvu SD mudi z zažiganjem na grmadi domnevno preheretičnih članic in članov, nam pove podatek, da je vodja poslanske skupine SD Matjaž Han za načrtovane izključitve izvedel šele minuli četrtek. Han je, kot je pojasnil, slišal, da bo nadzorni svet stranke v 14 dnevih razpravljal o izključitvi nekaterih članov: »Gre za to, da se nekatere člane, ki sodelujejo z drugimi strankami ali evidentno že delujejo v njih, preprosto izključi, ker je to normalno.« Tudi če bi bilo tisto, kar pravi Han, logično, bi to lahko veljalo kvečjemu za Jeretiča, morda še, denimo, za Veličkova. Kaj pa vsi drugi? Dr. Jeretič, ki tesno sodeluje s koprskim županom Popovičem, pri katerem je zaposlen kot strateški svetovalec za komuniciranje z javnostmi, pravi, da nameri, da ga izključijo, niti ne nasprotuje, saj se mu zdi upravičena. Pravi, da je že sam nameraval izstopiti iz SD, še posebno odkar se je odločil, da bo na letošnjih jesenskih volitvah kandidiral za župana Pirana. Zgrožen pa je nad tem, da vodstvo SD bodisi strankinega statuta ne pozna bodisi ga namenoma ne želi upoštevati: »V statutu sicer piše, da članstvo nekomu preneha z izstopom, izbrisom ali z izključitvijo, piše pa tudi, da se lahko nekoga izključi šele potem, ko se ga večkrat opozori, kaj je tisto, kar menda dela narobe, in pozove, naj neha delovati v nasprotju z interesi stranke.« Mag. Dejanu Židanu pa se medtem zdi, da stranka, ki jo on vodi kot začasni predsednik, »ne izvaja nobenih čistk«.

SD postaja stranka birokratske ozkosti, ki jo je že zdavnaj povozil čas in nima več nobene dodane vrednosti za naš politični prostor.