LJUBLJANA, STRASBOURG – Junckerjeva Evropska komisija je objavila četrtletni pregled zaposlovanja in socialnega stanja na območju držav članic EU. Rezultati so, se glasi uradna samopohvala iz Bruslja, konec koncev spodbudni, saj je bila v zadnjem četrtletju minulega leta rast BDP v skoraj vseh državah članicah – v Grčiji sicer predvidljivo ne – že pozitivna oziroma 0,4-odstotna. Kot nas še prepričujejo bruseljski resnicoljubneži, bodo (menda) tudi tako imenovani ukrepi programa Jamstvo za mlade v obdobju 2016–2020 pri vstopu na trg dela v veliko pomoč tistim oziroma predvsem tistim, ki jo »dejansko« (čisto zares, še najbolj) potrebujejo, med drugim vsem mladim Evropejcem z manj priložnosti (ki so brezposelni že več kot eno leto), pa tudi povratnikom v jamstveno shemo, ki se jim kljub vsem poskusom še vedno ni uspelo zaposliti. Ko imajo, kot temu navadno pravimo, dobre novice mlade, jih praviloma imajo več na kupu: Evropska unija naj bi tako v prihodnjih letih več pozornosti namenila tudi sistemskim ukrepom, kakršna je prenova sistemov pripravništva in vajeništva, s katerimi bo laže zagotovila še več zaželenih dolgoročnih učinkov. Kako? V naslednjih petih letih uveljavljanja jamstva za mlade ter aktivnega preprečevanja prekarizacije in poostrenega nadzora naj bi bilo za ukrep(anj)e na voljo približno 300 milijonov evrov, 70,1 oziroma 62,7 milijona evrov že samo letos in prihodnje leto. Pozneje naj bi se sicer višina zneska za ukrepanje na letni ravni pač postopoma zniževala.
Evropska poslanka, nekdanja podpredsednica državnega zbora Romana Tomc (SDS/EPP) v zvezi s tem upravičeno opozarja, da se brezposelnost res zmanjšuje, a žal kljub temu ostaja previsoka prav med mladimi. Februarja 2016 je med mladimi, na primer, resda bila »le« 19,4-odstotna (1,5 odstotka manjša kot februarja 2015, vendar hkrati tudi kar dvakrat višja od splošne brezposelnosti). Drži, v EU je po statističnih analizah ta hip kljub vsem domnevno tako zelo premišljenim ukrepom kar 4,5 milijona mladih brezposelnih, upoštevati pa je tudi treba, da statistiki prav tako le ne gre povsem zaupati.
Prekarnega dela je le še več
Gre za dolgoročne zaposlitve! Mladim, ki bi se radi preizkusili na samostojni podjetniški poti, naj bi EU omogočila tako imenovano podporo podjetništvu mladih, v kateri naj bi bili zajeti usposabljanje, mentorstvo in svetovanje, tistim mladim, ki bi pa raje vzpostavljali ali razvijali kmetijsko dejavnost, pa naj bi z ukrepom za mlade na podeželju pač zagotovili zagon dejavnosti za mlade kmete. Res pa je, kar poudarja Tomčeva: »Poskrbeti moramo, da bodo ukrepi EU takšni, da bomo z njimi mladim zagotavljali dolgoročne zaposlitve.« Z ukrepom Mladi na podeželju naj bi tudi vsem tistim mladim Evropejcem, ki to želijo, čim prej omogočili zagon dejavnosti za mlade kmete. |
Tomčeva je zato na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta o gospodarskem stanju in zaposlenosti mladih poudarjala: »Delodajalci mladih iskalcev zaposlitev ne zaposlijo, ker menda nimajo dovolj delovnih izkušenj. Po drugi strani mladi nimajo niti možnosti, da bi pridobivali delovne izkušnje.« In še: »Čeprav se nam že zdaj (včasih) zdi, da je mobilnost znotraj EU dovolj dobra, nam podatki pokažejo drugačno sliko. V nekaterih državah članicah EU se namreč srečujejo s pomanjkanjem delovne sile, medtem ko v drugih še kar vlada visoka brezposelnost. Naloga skupne evropske politike pa naj bi bila, da sprejema takšne ukrepe, ki bi zares omogočili večjo mobilnost in laže prehajanje iskalcev zaposlitve med državami EU.«
Če se samo še za hip zadržimo pri ukrepih programa Jamstvo za mlade v obdobju 2016–2020 – tudi v strategiji Evropa 2020 so ambiciozno zapisali veliko ukrepov za povečano zaposlovanje mladih, vendar je tudi res, da posamezne države članice EU niti teh ne izvajajo v skladu s pričakovanji –, bomo na mah ugotovili, da so za laže odpravljanje zagat mladih Evropejcev brez zaposlitve že na voljo različni ukrepi, med katerimi sta usposabljanje in izobraževanje brezposelnih mladih za takšne poklice, po kakršnih najpogosteje povprašujejo delodajalci. Tako EU poskuša pomagati tudi delodajalcem. Vendar pa tega marsikdaj žal le ni mogoče šteti za dolgoročno rešitev v interesu mladih brez zaposlitve.
Tudi drugi evropski poslanec iz Slovenije, nekdanji predsednik našega računskega sodišča dr. Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni-ESS), je brez dlake na jeziku spregovoril o še kako skrb vzbujajočih zadregah armade mladih Evropejcev brez zaposlitve: »Evropsko jamstvo za mlade je dober instrument, ki pa bo deloval šele takrat, ko bodo tudi države članice EU ustrezno prilagodile svojo davčno in finančno zakonodajo. Ko jo bodo prilagodile tako, da bo sočasno stimulativna za mlade in za (njihove potencialne) delodajalce. In to je pravzaprav tista smer, v katero bi morala iti EU, če res želimo mladim zagotoviti trajnostna delovna mesta, če želimo zmanjšati število prekarnih zaposlitev, ki se na žalost po vsej Evropi celo še povečuje in spravlja mlade v zanje nadvse neugoden položaj...« Ni nobenega dvoma, da to drži.
