Bo urgenca vračala denar?

CELJE – Bolj ko v Splošni bolnišnici Celje (SBC) obračajo evrske cekine, manj jih imajo na svojih kontih. Vodstvo bolnišnice redno obvešča javnost o pomembnejših dogodkih v osrednji regijski zdravstveni ustanovi, kjer stalnica ostaja denar, ki ga je enkrat premalo za plače, drugič za materialne stroške, tretjič za medicinsko opremo in naložbe ali pa kar za vse skupaj. Direktor SBC Marjan Ferjanc vseskozi zagotavlja, da varčevanje ter finančni rezi na posameznih področjih ne vplivajo na kakovost zdravstvenih storitev, toda kako dolgo bodo v Celju še lahko napenjali lok?

Če se bo tetiva sprožila, bodo odgovornost iskali med tistimi, ki na državni ravni vodijo zdravstveno politiko, v tem primeru bi se Celjani pridružili bolnišnicam, ki nameravajo tožiti državo. V prvem letošnjem četrtletju so v SBC pridelali dodatnih 451.000 evrov izgub, kar ima Ferjanc še za kar dober rezultat. »Za pokrivanje nepokritih odhodkov smo ob nespremenjenem obsegu zdravstvenega programa morali pripraviti dodatne varčevalne ukrepe. Kot je znano, je država bolnišnicam naložila, naj z notranjimi prerazporeditvami sredstev poiščejo denar za odpravo druge polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij in kadrovska napredovanja. S tem smo prikrajšani za 2,2 milijona evrov, ki jih bomo morali nekako stlačiti v finančni načrt. Nedopustno, da nam država naloži zakonsko obvezo, a ne poskrbi za finančno pokritje niti teh stroškov ne vkalkulira v ceno zdravstvenih storitev.«

Celjani že več mesecev svarijo, da rezerv v okviru poslovanja nimajo več. »Breme zniževanja smo prenesli na stroške materialov in storitev, nekaj smo prihranili s krčenjem nadur in podjemnimi pogodbami, pri kadrih pa ne gre več. Nujno potrebujemo dodatne kadre, ponekod je že kritično.« Po kadrovskem načrtu bi letos potrebovali 34 dodatnih zaposlitev, od tega jih je 23 nujnih zaradi pokritja izpada kadrov, ki so se upokojili oziroma odšli drugam. Včasih je odgovornim v državi pač težko razložiti, da je nemogoče ohranjati obstoječo kakovost storitev s skromnejšim kadrom, ki mora zato delati več, denarja za poplačilo pa ni.

In še nekaj se utegne pripetiti celjskim zdravnikom. Finančna konstrukcija za gradnjo urgentnega centra, ki je največja naložba v zadnjih letih, še ni pokrita. Letos bo zmanjkalo približno 3,4 milijona evrov. Če center ne bo začel delovati do sredine prihodnjega leta, bo EU bržčas zahtevala vračilo svojih sredstev (samo letos 5,3 milijona evrov), saj bi šlo za kršitev pogodbenih določil. S tem ne gre zbijati šal in država je imenovala že tretjega vodjo projekta. Ker še ni zagotovljenega denarja za nakup premične medicinske opreme, ne morejo objaviti javnega razpisa, tam pa se postopek izbire – zaradi pritožb neizbranih dobaviteljev ali česa drugega – utegne zelo zavleči. Zdaj so se znašli v položaju, ko čas ni več zaveznik bolnikov, ki so odvisni od oskrbe v celjski bolnišnici.