LJUBLJANA – Četudi se vlada oziroma minister za delo Andrej Vizjak glede njegove vsebine še nista začela usklajevati s socialnimi partnerji niti z opozicijo, je že jasno, da novi predlog pokojninske reforme, do katerega so se doslej lahko opredelili le predstavniki koalicijskih strank, predvideva postopen dvig upokojitvene starosti (za moške in enako tudi za ženske) na 65 let. Postopno pomeni, da bi bila 65 let upokojitvena starost šele leta 2020. Ko že dolgo ne bo več ne evra ne evrskega območja niti Evropske unije?
Šalo na stran, tako moški kot ženske naj bi po novem (če bo Vizjakova pokojninska reforma dobila zadostno podporo v državnem zboru ter če se jo bo potem tudi začelo uresničevati v praksi) pridobili pravico do starostne pokojnine, ko bi dopolnili 65 let starosti, vendar pa bi za to do takrat že morali imeti tudi najmanj 15 let zavarovalne dobe. Prav ste opazili: enako je konec koncev predvidevala že pokojninska reforma, ki jo je pripravil prejšnji minister za delo Ivan Svetlik v mandatu prejšnje, Pahorjeve vlade. Že minister Svetlik je predlagal odpravo možnosti upokojitve pri 63 letih za moške in 61 letih za ženske. Vendar je, kot je znano, Svetlikova pokojninska reforma potem štrbunknila na referendumu.
Mar to pomeni, da minister Vizjak ne predlaga prav nič novega?
Seveda ne, kje pa, predlog zdajšnje vlade predvideva med drugim tudi novost, po kateri naj bi se moški in ženske lahko predčasno upokojili pri starosti 60 let. Če le bodo do takrat dopolnili 40 let pokojninske dobe, v kateri pa ne bo smelo biti nobenih dokupljenih pokojninskih let. Če bo Vizjakov predlog pokojninske reforme ostal nespremenjen, naj bi njegova uveljavitev pomenila tudi precejšnje podaljšanje tako imenovane pokojninske osnove, obračunskega obdobja za odmero pokojnine (z 18 na 28 let, vendar z možnostjo izvzetja treh, po presoji bodočih penzionistov zanje najmanj ugodnih let obračunskega obdobja). Svetlikova reforma je predvidevala podaljšanje obdobja za odmero pokojnine celo na 30 najvišjih zaporednih let.
Šiba ali korenček
za umik in vztrajanje
No, predlog Vizjakove reforme predvideva tudi to, da bi bili vsi, ki bi se prezgodaj oziroma predčasno upokojili, za to kaznovani z malusi (odbitki): če se bodo upokojili pred zahtevano polno starostjo, se jim bo (za vsak manjkajoči mesec!) pokojnina zmanjšala za 0,3 odstotka. Kaj pa se bo zgodilo tistim, ki bodo pripravljeni delati in bodo predvsem smeli delati tudi potem, ko bi se lahko že upokojili? Za vsako dodatno polno leto, ko bo kdo delal že po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne upokojitve, bo nagrajen z bonusom (do bonusa bo zavarovanec sicer upravičen najdlje do 65. leta starosti): ob plači naj bi prejemal namreč še do 20 odstotkov pokojnine, ki bi mu pripadala, če bi se že upokojil. Na prvi pogled je to, kajpak, nedvomno razveseljiva novica, vendar se v njenem, če mu tako rečemo, zakulisju skriva nekaj pasti.
In kdaj naj bi se po novem pokojnine usklajevale?
Ob vsakokratnem izplačilu pokojnin za mesec februar tekočega leta. Tako kot piše tudi v koalicijski pogodbi, ki so jo sklenile politične stranke, ki sodelujejo v tej vladi. Koalicija je v zvezi s tem predvidela tudi tako imenovano varovalko: uskladitev pokojnin naj nikoli ne bi bila nižja od statistično ugotovljene rasti cen življenjskih stroškov. Z vsem naštetimi in še nekaterimi drugimi vsebinami načrtovane pokojninske reforme (dobro je, na primer, vedeti, da želi vlada povečati osnove za plačilo prispevkov za posamezne skupine zavarovancev, posledice česar bo vsekakor občutilo gospodarstvo) bo vlada jutri, na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), seznanila socialne partnerje in potem tudi opozicijo. Tako pokojninsko reformo kot tudi reformo trga dela bi vlada vsekakor rada spravila pod streho (uzakonila) najpozneje do konca leta. Četudi je dogovorjeno, da bo o obeh državni zbor odločal po rednem postopku.
Kdaj se bomo nehali slepiti?
Nekdanji direktor ugledne mednarodne svetovalne hiše McKinsey & Co. dr. Peter Kraljič je za oddajo 24ur Zvečer opozoril, da se v Sloveniji neodgovorno na vse pretege polemizira o tem, kakšno pokojninsko reformo smo sploh pripravljeni podpreti in zakaj je (naj)raje niti ne bi dopustili. V skupino, ki pripravlja predlog reform, je dejal, bi bilo treba že od začetka vključiti sindikate, kot se je, na primer, zgodilo pred leti v Nemčiji: »Poslušam, da bi pokojninska reforma predvidoma pokojninsko dobo dvignila na 65 let, da pa se glede tega že pojavljajo pomisleki. Nemci so danes pri 69 letih, pa že razmišljajo, da bi jo dvignili na 70 let.«
