Bo toplica privabila
 poslovneže iz Dubaja?

ŠMARJEŠKE TOPLICE – Ko Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske omenja toplice na Dolenjskem, opisuje tudi tiste pri Klevevžu, ki tečejo, kot pravi, tik pod gradom iz skale.

Tako Valvasor, kako pa je danes? Klevevška toplica s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija je ravno pravšnja za kopanje v vseh letnih časih, torej tudi jeseni in celo pozimi. Pred dobrimi petdesetimi leti so namreč uredili betonsko korito ali manjši bazen, nekoč pa naj bi v teh vodah grajske perice tudi pozimi bose prale oblačila. Kot pravijo, je poleti tu kar precejšnja gneča. Vsi so si enotni, da je voda zdravilna.

Mimo bazena teče Radulja s slikovito strugo, polno brzic in tolmunov. Nekoč je v bližini stal grad Klevevž (Klingenfels), ki je pomemben spomenik kulturne dediščine v občini. O njem danes pričajo le razvaline obodnega zidovja nad okljukom Radulje. V neposredni bližini stoji nekdanja grajska pristava z gospodarskimi poslopji. Grad Klevevž je leta 1265 sezidal freisinški škof Konrad, izrecno pa je omenjen šele leta 1306. Klevevški gospodje so prvič omenjeni leta 1267. Grad so leta 1942 požgali partizani; gorel naj bi kar mesec dni.

Te kraje zagotovo dobro poznajo tudi jamarji. V steni tik pod ostanki klevevškega gradu se odpirata dve luknji – vhoda v zanimivi jami. Zgornja Klevevška jama je suha in je ena najdaljših na tem območju. Tvori jo enoten 209 metrov dolg rov. Okoli deset metrov pod Zgornjo Klevevško jamo je vhod v Spodnjo Klevevško ali Ajdovsko jamo. To je vodna jama, saj iz nje izvira potok. V majhni dvorani sta dve kotanji, polni tople vode. Tu je hipotermalni izvir, ki priteka iz špranje v steni, temperatura vode pa je 21 stopinj Celzija. Gre za edinstveno zanimivost slovenskega podzemlja, doslej edino znano topliško jamo.

Lepot in zanimivosti v Občini Šmarješke Toplice torej ne zmanjka, zato imajo zanimive načrte z območjem Klevevža. O tem nam je pripovedovala županja mag. Bernardka Krnc: »Klevevž je bil lep in kar malce nenavaden grad. Nazadnje je v njem živela družina Ulm, ki je bila do leta 1942 zadnja lastnica gradu. Danes sta živa še zadnja potomca, Liselotte Wita z Dunaja in njen brat Anton Ulm, ki živi na gradu Grosstaxen blizu avstrijsko-češke meje, kamor se je družina preselila po odhodu s Klevevža.«

Krnčeva je pred poldrugim letom z obema vzpostavila stik. »Njuni spomini na Klevevž so še živi,« pove županja. »Ko sta nas obiskala, sem jima organizirala srečanje z ljudmi oziroma potomci iz naše okolice, pripravili smo jima nekaj izletov, med drugim na Brezje, kamor so nekoč že zahajali. Bili so dobri vinogradniki in vinarji, saj so vina pošiljali na ocenjevanja, prejeli pa so kar več lepih priznanj. Zanimivo je, da imajo shranjeno še pohištvo s klevevškega gradu, ki so ga odpeljali, preden so ga požgali.«

Ta stik je za načrte Občine Šmarješke toplice v zvezi s Klevevžem zelo pomemben, saj so po besedah Bernardke Krnc dobili kar precej pomembnih informacij o gradu in širši okolici pa o tem, kakšno je bilo življenje v tistem obdobju, dobili bodo veliko slikovnega in drugega gradiva, ki jim bo še kako prav prišlo, ko bo nekoč turizem v Klevevžu zaživel.

Turistična oživitev

Turistična oživitev tega območja je tudi pomemben cilj Občine Šmarješke Toplice. »Sprejeli smo že ustrezni prostorski dokument za 317 hektarjev veliko območje in ga namenili za razvoj turizma,« pove županja. »Med drugim načrtujemo izgradnjo hotelskega kompleksa, ob tem pa bomo znamenito Klevevško toplico ohranili v sedanji obliki. Želeli bi tudi obnoviti grad Klevež, vendar Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Novega mesta tega ne dovoli. Tako nameravamo ohraniti in urediti le ruševine. Kot občina smo nemočni, kar velja tudi za grajska posestva, ki žalostno propadajo.«

Zanimivo je dogovarjanje s kmetijsko šolo iz Novega mesta, saj želijo vzpostaviti gospodarstvo Klevevž. »To bi bil nekakšen učni poligon, kjer bi obdelovali vse okoliške kmetijske površine, tu bi tudi lahko pridelali vso hrano za potrebe hotela,« dodaja Mateja Bobič, svetovalka za turizem na občini. »Imamo še lepe sadovnjake, vzpodbudili bi radi tudi vinogradništvo.«

Županja pravi, da bo morala občina zdaj poiskati investitorja, ki bi ga zanimal turistični razvoj klevevške okolice. »Leta 2008 smo že imeli to možnost, saj so se za naše načrte zanimali poslovneži iz Dubaja, vendar takrat še niso bili sprejeti prostorski dokumenti. Zdaj imamo to urejeno in potrjeno, zato vabimo potencialne naložbenike. Žal časi niso najbolj rožnati, a kljub temu upamo, da bomo uresničili naše načrte. Prepričani smo, da bomo našli nekoga, ki bo prepoznal naše naravne, kulturne in zgodovinske vrednote. Poleg hotela bi zgradili še apartmaje v obliki dolenjskih zidanic, kajti bili smo prva občina v Sloveniji, ki smo gostom ponudili zidanico za zidaniški turizem, torej za nekoliko drugačno bivanje. To je pomembno za tiste goste, ki si ne želijo vrveža v hotelu.«