LJUBLJANA,– Vsem tistim slovenskim javnostim (zgroženim članom sindikata žerjavistov, Združenju za promet pri GZS, dolgoletnemu direktorju Luke Koper Brunu Koreliču in njegovim somišljenikom itn.), ki so že ogorčeno izrazili svoje pomisleke glede namere paravladnega Slovenskega državnega holdinga, da uspešne člane nadzornega sveta Luke Koper dr. Alenko Žnidaršič Kranjc, dr. Elen Twrdy in mag. Andreja Šercerja nepreklicno zamenja (nadomesti) z mag. Andražem Lipoltom, Klemenom Boštjančičem in dr. Jürgenom Sorgenfreijem, so se pridružili še obalni sindikati, tamkajšnja organizacija Konfederacije sindikatov 90 Slovenije in Sindikat pristaniških delavcev Slovenije, ki deluje v sklopu te konfederacije. V redu, dr. Sorgenfrei je »zgolj« ključni soavtor študije OECD, s katero se je utemeljevalo, da se gradnja drugega tira srednjeročno pač ne bi izplačala (namesto gradnje drugega tira je Sorgenfrei celo že predlagal gradnjo zalednega terminala v Divači!). Po mnenju poznavalcev dogajanja v evropskem infrastrukturnem zakulisju Sorgenfrei prav tako še vedno zastopa interese hamburškega pristanišča. Tudi če tega ne obeša na veliki zvon. V skupnem javnem pozivu so obalni sindikati zato poudarili, da ne bodo dopustili, da kdo uniči zdajšnji, dokazano uspešen koncept delovanja Luke Koper in izniči njene odlične poslovne rezultate. To je, resda, ena plat medalje.
Drugo plat predstavlja nenavadno usklajen in naključno (?) tudi tako rekoč sočasen piarovski odziv predsednika vlade dr. Mira Cerarja, ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča in predsednika uprave SDH Marka Jazbeca na omenjene pomisleke oziroma na nestrinjanje uvodoma naštetih z zamenjavo članov nadzornega sveta Luke Koper. Jazbec je poudaril, da pri Sorgenfreiju niso odkrili nobenih indicev o navzkrižju interesov ter da se bodo novi nadzorniki ukvarjali samo s poslovanjem in prihodnostjo Luke Koper, ne s prodajo luke Nemcem ali z drugim tirom. Sorgenfrei pa poleg tega že od leta 2009 ni zaposlen v hamburškem pristanišču.
Alarmna lučka še močneje sveti Celo vodja poslanske skupine vladnega SD Matjaž Han je (o)menil, da bi moral biti SDH bolj previden pri izbiranju kandidatov za nadzornike podjetja, ki je strateška državna naložba in biser slovenskega gospodarstva: »Mislim, da bo SDH pred skupščino še enkrat razmislil o tem kandidatu.« O dr. Jürgenu Sorgenfreiju? Nič ne kaže. Premier, infrastrukturni minister in vodstvo SDH kot da se povsem požvižgajo tudi na opozorila Desusa. Četudi je Tomaž Gantar pomenljivo opozoril, da se (jim) je alarmna rdeča lučka prižigala že pri imenovanju nadzornikov NLB: »Pri Luki Koper pa gori še močneje. V Desusu nas razlogi, s katerimi poskuša SDH opravičiti takšno zamenjavo, ne prepričajo.« |
Minister Gašperšič se je pridružil stališču SDH – ali pa je SDH že pred tem dosledno upošteval ministrova pričakovanja? – in dejal, da povsem zaupa strokovnosti kandidatov za nove člane nadzornega sveta, da pa je treba v razpravah o njihovem imenovanju umiriti žogo. Katero žogo in kdo jo je prvi brcnil visoko pod oblake, ki se menda (ne) zgrinjajo nad Luko Koper, ni pojasnil.
Premier Cerar se je tokrat zelo potrudil, saj je obiskal celo poslansko skupino svojega SMC in navzočim pomirjujoče dopovedoval, da bo vlada, če bo ugotovila, da je z zamenjavo nadzornikov Luke Koper kaj narobe, prav gotovo odločno ukrepala v interesu uspešnosti Luke Koper. Če bo kdaj ugotovila. Dokler pa ni dovolj jasnih dokazov, da je kaj narobe, je dodal, pa je treba le dopustiti, da SDH nadaljuje upravljavski postopek, za katerega je pristojen. Spomnimo se, kaj je o takšnem upravljavskem procesu povedal izkušeni infrastrukturni maček Korelič – da se mu zdi, da se je Sorgenfrei v zgodbi Luke Koper znašel celo na izrecno željo (zahtevo) ministra Gašperšiča.
Nekateri so pravilno opazili, da priimek Sorgenfrei, ko ga prevedemo v slovenščino, lahko razumemo bodisi kot brez skrbi bodisi kot ni razloga, da bi nas skrbelo. No, če vas skrbi, kakšne bi bile lahko posledice zamenjave nadzornikov Luke Koper, ni rečeno, da bi lahko namesto tega bili povsem brezskrbni.