Bo sledil nadzor na 
vrhovnem sodišču?

LJUBLJANA – Nekdanji notranji minister, poslanec opozicijskega SDS dr. Vinko Gorenak, je na pravosodnega ministra, nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) mag. Gorana Klemenčiča, naslovil tri vprašanja. Ko smo ga vprašali, kakšen odziv pričakuje oziroma bi si (vsaj) želel, je posebej za Slovenske novice pojasnil: »Minister Klemenčič ima toliko dela s pravosodjem, da je zgolj en njegov mandat za vse to najbrž res prekratek. Paket petih sprememb zakonov na področju pravosodja, ki ga je do zdaj napovedal, žal pomeni predvsem sajenje rož okoli sodstva oziroma na sodiščih ter ne bo mogel rešiti niti enega izmed vseh problemov, povezanih z delom slovenskih sodnikov. Bistvo teh problemov kliče po zelo resni reformi pravosodja in njegovi postavitvi na povsem druge, nove temelje, takšne, da bi bilo sojenje po novem končno pravično, politično nepristransko oziroma neodvisno, pa tudi hitro in učinkovitejše, še več, tudi najmanj pol cenejše, kot je danes, skratka takšno, kakršnega praviloma poznajo v vseh drugih evropskih državah.« Potem je še dodal: »Kar pa zadeva predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo in nekatere njegove, po mojem prepričanju še kako sporne odločitve, bi lahko pravosodni minister Klemenčič prav gotovo, za začetek, odredil najmanj temeljit nadzor dela vrhovnega sodišča.«

In katera tri poslanska vprašanja je Gorenak naslovil na pravosodnega ministra? Klemenčiča je prosil za konkretne odgovore oziroma podatke v zvezi z ravnanjem predsednika vrhovnega sodišča, ki se je odločil, da bo od 1. januarja letos na vrhovnem sodišču predsedoval vsem tistim kazenskim senatom, ki bodo presojali o vloženih izrednih pravnih sredstev. Pravosodnega ministra je pozval, naj poizve in razkrije, iz katerih razlogov se je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša najprej odločil, da bo na vrhovnem sodišču v obdobju od 1. septembra 2014 do 31. decembra 2014 predsedoval vsem kazenskim senatom. Drugič, čemu se je predsednik vrhovnega sodišča potem odločil, da bo po 1. januarju 2015 raje predsedoval le tistim kazenskim senatom, ki bodo presojali utemeljenost vloženih izrednih pravnih sredstev, zakaj ga zanimajo samo ti primeri, ne pa, denimo, tudi tisti, pri katerih bodo kazenski senati presojali odreditve priporov. In tretjič, ministra je tudi še prosil, naj mu priskrbi podatke o tem, kolikokrat in v katerih časovnih obdobjih ter za katera področja dela vrhovnega sodišča se je Masleša v preteklosti (vse do danes) odločal, da bo predsedoval senatom.
Gorenak namreč meni, da je najmanj skrajno nenavadno, da je Masleša kar na lepem spremenil svojo prvotno odločitev, ki je bila po mnenju Gorenka sicer prav tako nenavadna, in po novem sklenil, da bo predsedoval samo še kazenskim senatom, ki bodo presojali vložena izredna pravna sredstva.

»Tudi najnovejša odločitev predsednika vrhovnega sodišča je nenavadna,« poudarja Gorenak, »odločil se je namreč, da bo predsedoval samo senatom, ki bodo presojali vložena izredna pravna sredstva. Očitno ga ne zanimajo več nobene druge kazenske zadeve, na primer odreditve priporov, temveč samo izredna pravna sredstva. Ob tem se nam nehote kot samoumevno postavlja vprašanje, ali predsednik vrhovnega sodišča Masleša znova pričakuje oziroma se znova pripravlja na presojo neke zanj politično ali kako drugače posebno pomembne zadeve.«

Jasno, če bo pravosodni minister menil, da ima opozicijski poslanec pravico pridobiti podatke, za katere ga je zaprosil, bo moral pri njihovem zbiranju za pomoč prositi prav Maslešo. Če pa Gorenaku ne bo pripravljen ali ne bo hotel ustreči, mu Masleše o tem, kar ga sprašuje Gorenak, ne bo treba niti obvestiti.

Spomnimo se, kaj sta ob dnevu pravosodja (novembra lani) družno poudarjala Klemenčič in Masleša. Po takrat izrečenih Klemenčičevih besedah se je nujno treba »zoperstaviti skrajni politizaciji prava«, zaradi katere se med ljudmi širi prepričanje, da so eni pred zakonom bolj enaki kot drugi, Masleša pa je dodal, da sodstvo danes pri nas (že) dobro deluje, četudi ima kot vsak sistem res tudi nekaj slabosti, ki pa se jih zaveda in jih priznava. Je v teh njunih poudarkih že mogoče zaznati bistvo odgovora, ki ga bo od Klemenčiča nazadnje prejel Gorenak?