LJUBLJANA – Predsednik upravnega odbora Lars Nyberg je vesel, da imajo poročilo računskega sodišča, in izpostavlja, da bodo poskrbeli, za kar še niso. Namreč, gre za poročilo iz leta 2013 in večino stvari so že odpravila leta 2014, ko je DUTB (danes zaposluje 86 ljudi, konec leta 2013 jih je komaj 10), po Nybergovih besedah, zares začel delovati.
Glavno sporočilo glavnega izvršnega direktorja Torbjörn Månssona je, da imajo z računskim sodiščem različna mnenja, različne poglede na različne stvari. »Vse, kar je bilo narejeno, je bilo opravljeno profesionalno,« zagotavlja in dodaja, da konstruktivno sprejemajo kritiko in bodo skrbeli, da se izboljšajo.
V večini političnih strank, ki so sodelovale tudi v prejšnjih dveh vladah, do neke mere priznavajo svoj del odgovornosti za nepravilnosti, ki jih je v zvezi z DUTB ugotovilo računsko sodišče. Stranke ob tem pozivajo k odpravi nepravilnosti ter izpostavljajo ugotovitev politične in morda tudi kazenske odgovornosti. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han se strinja, da je poročilo skrb vzbujajoče, zato od finančnega ministra pričakuje, da bo sprejel ukrepe, ki bodo zagotovili bolj transparentno delovanje DUTB. Država mora po njegovih besedah »najmanj zamenjati izvršne direktorje, neizvršne direktorje, znižati plače, in kar je najpomembneje, še enkrat opraviti vrednotenje vsega premoženja, ki smo ga prenesli na slabo banko«. Vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša je poudaril, da so znotraj slabe banke ljudje, ki so bili plačani in odgovorni za izvajanje predvidenih ukrepov. Napake, ki jih očita računsko sodišče, po njegovem prepričanju zahtevajo kadrovske zamenjave pri tistih, ki svojih obveznosti niso izpolnili, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega menedžerja. Po mnenju Mateja Tonina, NSi, bi moral upravni odbor DUTB po njegovi oceni oditi sam, organi pregona raziskati kazensko odgovornost, politično pa morda parlamentarna preiskovalna komisija. O tej temi bodo začeli razpravljati že na seji državnega zbora 13. februarja. V SMC se bodo zavzeli za obravnavo te teme pri preiskovalni komisiji. Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec pravi, da je poročilo računskega sodišča pričakovano, saj v DUTB »vlada velika zmeda, velika kuhinja«. Po njegovih besedah je treba pograjati ministrstvo za finance. |
Zapleti zaradi angleškega jezika
DUTB je že pripravil 18-stransko predstavitev ugovora zoper revizijska razkritja računskega sodišča. Njihovo poročilo so prvič videli včeraj, ko je bilo tudi na hitro prevedeno. Že na samem začetku tiskovne konference se je zapletlo, saj je bila v angleškem jeziku. Månsson je predstavnikom medijem dejal, če jo želijo v slovenskem jeziku, jo je treba preložiti na jutri. Ob tem se je opravičil, da ne govori slovensko.
Glavni izvršni direktor pravi, da kolikor denarja je bilo porabljenega, je bilo dobro zapravljenega in da računsko sodišče ni upoštevalo, da so v letu 2013 šele začeli delati, da so se takrat spopadali s številnimi izzivi.
Månsson priznava, da očitek, da niso ustanovili sklada za stabilnost bank, drži. Zakon ga res narekuje. Ob tem pa pojasnjuje, da če bi ga, bi postali lastniki bank in bi jih morali rekapitalizirati: »Čeprav nismo tega naredili, kot to narekuje zakon, mislim, da je to dober vzrok, zakaj.«
Objavljamo celoten ugovor DUTB zoper predlog revizijskega poročila 
.
Zakaj skrivnosti pri poročilu?
»Poskušamo biti transparentni, kolikor smo lahko, a moramo skrbeti, da pri tem ne kompromitiramo našega dela,« pravi Månsson, ki je za primer navedel, da v javnost ne morejo priti podatki o tem, koliko pričakujejo za kakšno naložbo. Izvršni direktor Aleš Koršič dopolnjuje, da so nekatere dokumente res označili s poslovna skrivnost, ker bi njihova objava lahko škodila partnerjem kot tudi DUTB. Ob tem pa opozarja, da so vse podatke, neprikrite, dostavili računskemu sodišču.
Sprejeli odločitve, za katere so mislili, da so najboljše
Månsson o svetovalnih pogodbah: »Zbrali smo različne ponudbe. Mislim, da ne želijo sprejeti, kar smo jim posredovali, da so dejstva. Na to gledajo drugače. Vse smo naredili profesionalno.«
Priznava, da so se nekatere stvari za njih spremenile, nekajkrat je bilo treba spremeniti smer v letu 2013: »Nekaj stvari bi lahko naredili drugače. Če bi bile razmere drugačne, bi lahko bili stroškovno bolj učinkoviti? Ja. V določenih trenutkih smo sprejeli odločitve, za katere smo verjeli, da so najboljše.«
Koršič dodaja, da je DUTB kljub turbulentnemu letu, kljub specifičnemu letu 2013, spoštoval vse postopke, zakon o javnem naročanju in na tem zakonu tudi kar nekaj postopkov speljal: »Mi še vedno trdimo, in tako je tudi mnenje določenih ljudi, ki so pregledovali postopke, da so nekateri postopki izjema zakona o javnem naročanju in se jih lahko pelje tudi drugače, kar pa ne pomeni, da se jih ne pelje mimo dobre prakse, kot dober gospodar.« Poudarja, da so zbirali ponudbe, dve, tri ali več in se kasneje odločali.
