LJUBLJANA, BRUSELJ – Pred devetimi dnevi se je skupina držav članic EU (Nemčija, Francija, Italija, Španija, Belgija, Avstrija, Estonija itn.) s posebno izjavo izrecno zavezala, da bo do leta 2016 uvedla davek na finančne transakcije. Uvedba tega davka naj bi bila nadvse pomembna za države članice EU, ne, ne samo, kot marsikdo najprej pomisli, zaradi finančnega (iz)plena, zaradi novega oziroma dodatnega priliva v davčno blagajno. Enako ali celo še bolj pomembna bi bila tudi na percepcijski ravni. Zaželen bi bil namreč demonstracijski učinek uvedbe tega davka: javnostim na območju vsake države članice EU in vsem prebivalcem EU bi nazorno dokazali, da morajo po novem v davčne blagajne vsaj nekaj (četudi zgolj z izpolnjevanjem neke minimalne davčne obveznosti) prispevati tudi banke, ki pač sestavljajo tisto bankokracijo, ki je najbolj zaslužna za že predolgo trajajoči finančno-gospodarski krč. Konec koncev s(m)o tudi davkoplačevalci s svojimi prihranki pomagali in še pomagamo reševati banke, a ne?
Toda Slovenija se tej skupinski izjavi ni pridružila, saj naj bi presojo o tem, ali kaže uvesti takšen davek, naša zdajšnja vlada v odstopu menda želela prepustiti svoji naslednici. Nekaj se je očitno zgodilo z našim finančnim ministrom v odstopu dr. Urošem Čuferjem, ki je bil, preden je zasedel zdajšnjo funkcijo, zaposlen v največji slovenski banki (v državni NLB), kamor se bo najverjetneje tudi vrnil takoj, ko ne bo več minister. Če ga ne bo k sebi (v Banko Slovenije) vzel njegov prijatelj, guverner dr. Boštjan Jazbec.
Dr. Čufer je pojasnil, da je že sprejel odločitev, da bo predlagal izstop Slovenije iz skupine držav, ki se zavzemajo za uvedbo davka na finančne transakcije. Pravi, da tudi vlada v odstopu, ki sme opravljati le tako imenovane tekoče posle, sme začeti postopke za takšen korak. No, predstavniki drugih držav članic EU so očitno le drugače razumeli Čuferjevo napoved. Nemški finančni minister dr. Wolfgang Schäuble je dejal, da se Slovenija izogiba pridružitvi izjavi o obdavčitvi finančnih transakcij »zaradi svojih notranjepolitičnih trenj«. Temu je menda verjel tudi Janis Sturnaras, finančni minister Grčije, trenutno predsedujoče EU: »Po mojih informacijah, ki jih imam na voljo, naj Slovenija ne bi sodelovala zaradi težav, ki jih ima njena dozdajšnja vlada.«
Poslanci SD v šoku zaradi Čuferja Poslanska skupina Socialnih demokratov (SD) je ostro protestirala proti zamisli ministra za finance v odstopu dr. Uroša Čuferja, da bi se Slovenija umaknila iz okrepljenega medsebojnega sodelovanja tistih članic Evropske unije, ki zagovarjajo uvedbo davka na finančne transakcije: »Poudarjamo, da je slovensko stališče do uvajanja davka na finančne transakcije del že sprejete Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2013–junij 2014. Vlada je pri morebitni spremembi stališča zato omejena in mora v skladu z zakonom o sodelovanju med vlado in državnim zborom v zadevah Evropske unije s spremembo stališča seznaniti tudi državni zbor in potem upoštevati njegovo odločitev.« |
Spomnimo, predsednik SD dr. Igor Lukšič je že januarja letos (med takratnim pričakovanjem nujno potrebne prenove koalicijskega sporazuma) jasno in glasno poudaril, da njegova stranka pač podpira uvedbo davka na finančne transakcije. Da jo podpira, ja. Vse od začetka krize je jasno, kot upravičeno opozarja SD, da bi bilo treba finančni sektor bolje in strožje regulirati, z davkom na finančne transakcije pa mu naložiti vsaj minimalna finančna bremena, da bo prispeval svoj delež za poplačilo visokih gospodarskih in socialnih posledic krize, ki so jo s svojim neodgovornim početjem povzročili finančni špekulanti, borzni posredniki in velike investicijske banke, še posebno pri poslovanju s tako imenovanimi izvedenimi finančnimi instrumenti.
No, dr. Čufer je v nastopu pred udeleženci 31. finančne konference, ki sta jo pripravila Ljubljanska borza in časnik Finance v Portorožu, kljub temu dejal, da je vsaka država članica EU pač suverena, da si izbere takšno davčno strukturo, ki bo zanjo optimalna, in da v EU razumejo, da vsak deluje v svojem interesu: »Zakaj bi uvajali davek, pri katerem ni zaželenega izplena, strošek njegove uvedbe pa bi bil približno tri milijone evrov?«
Nazadnje je svoje stališče kakor nekoliko omilil: »Nimam mandata za izstop iz skupine držav, ki bi uvedle tak davek. Bi se mi pa zdelo to smiselno.« Mogoče se bo dr. Čufer res vrnil v eno od sinekur neobdavčene NLB, vsi drugi predstavniki zdajšnje vlade v odstopu pa se po predčasnih volitvah ne bodo mogli tam zaposliti. Ne samo SD, tudi Jankovićeva Pozitivna Slovenija in premierka mag. Alenka Bratušek bodo morali razmisliti, ali jim še kaže zagovarjati dr. Čuferja in njegove zamisli.
