ČRNOMELJ – Prebivalci Črnomlja in okolice s strahom pričakujejo vrhunec turistične sezone in kmetijska opravila. Še kako je pač živ spomin na lansko poletje, ki so ga morali preživeti med štirimi stenami. V vročini so nepredušno pozaprli stanovanja in hiše, medtem ko so ulice na vrhuncu turistične sezone samevale, saj je mesto preplavljal nepredstavljivi smrad. Ta je prihajal s polj, ki so jih polivali s prašičjo gnojnico in gnojnico iz bližnje bioplinarne. Svojih domov niso mogli prezračiti niti ponoči. Lansko poletje smo tudi mi obiskali Črnomelj in bioplinarno. V neposredni bližini te je bil vonj tako oduren, da je avtor vrstic, ki jih berete, z veliko težavo zadrževal zajtrk v prebavnem traktu. Domačini so morali takšen smrad prenašati tedne, zato se letos razumljivo bojijo, da jih čaka ista usoda.
Neopisljivi smrad
Vsak dan s strahom pogledujejo proti bioplinarni. To je smrad, ki ga z besedami zelo težko opišeš. »Morali bi biti tukaj,« je bil najpogostejši odgovor Črnomeljčanov, ko smo jih povprašali o tegobah, s katerimi so se soočali.
»Najboljše bi bilo, da ste tukaj poleti, ko to raztrosijo. Takrat se ne da živeti. Na južnem delu Črnomlja se še nekako preživi, na severnem, ki je bližje bioplinarni, pa je grozno,« se spominja Emir. Po njegovih besedah prebivalci takrat postanejo ujetniki svojih hiš. »Ne moreš odpreti vrat niti oken. To je katastrofa, da se tako dela in da pristojne institucije ne opravijo svojega dela,« je ogorčen.
Prazne niso le ulice, temveč tudi trgovine. »Veste, kako smrdi v trgovinah na severu mesta. Nevzdržno je,« je še dodal Emir.
Pri tem je postavil retorično vprašanje, kako smrad vpliva na turizem, saj se Črnomelj oglašuje kot turistična destinacija. Če turista zanese v mesto v času zasmrajevanja, kaj hitro pobegne v želji po svežem zraku.
»Na obiskovalce to ne vpliva ravno najbolje,« se je strinjala 26-letna prodajalka Martina Flek, ki je vsak dan v stiku tako s turisti kot tudi z domačini. »Ljudje se zelo pritožujejo. Okna se ne odpirajo, ker enostavno tako smrdi. To je lani trajalo skoraj celo poletje. Smrdi povsod. Obupno je, da poleti v največji vročini ne moreš odpreti oken niti ponoči, da bi vsaj prezračil.«
Najhuje pa je, da s koncem lanskega poletja ni bilo konec tegob prebivalcev Črnomlja in okolice. Tudi prve štiri mesece letošnjega leta so bili večino časa zaprti med domače zidove zaradi smradu, ki je prihajal iz smeri bioplinarne.
Težave s smradom so se po besedah županje Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič začele pojavljati potem, ko je bioplinarna leta 2009 pridobila uporabno dovoljenje. Po mnenju ministra je ključni problem pri bioplinarni verjetno napačna umestitev v prostor, medtem ko je županja s prstom pokazala na inšpekcijske službe. »Ocena je, da ta postopek predelave ni takšen, kot so ga dali na papirju,« je poudarila. »Ta naprava ima vsa dovoljenja, in če bi se izvajalo v skladu z dovoljenji, se zadeve ne bi smele dogajati. Ta smrad ni normalen. Gnoj seveda smrdi, pri tem smradu pa peče, ko dihaš. Največja težava je za tiste, ki že imajo zdravstvene težave,« je poudarila.
V podjetju Bioenerg, ki je lastnik bioplinarne, smo želeli preveriti informacije, vendar so njihovi telefoni zvonili v prazno. Prav tako nam direktor podjetja Dejan Štrbenk do zaključka redakcije ni odgovoril na naša vprašanja, ki smo mu jih posredovali po elektronski pošti.
Salmonela v gnojnici
Morda jih lahko pred smradom vseh smradov reši mikroorganizem. Zakaj? Veterinarski inšpektor je na začetku prejšnjega meseca v gnojnici bioplinarne odkril salmonelo, zato jo je prepovedal raztrositi po poljih. Ta ukrep bo veljal do nadaljnjega oziroma dokler se bioplinarna ne reši bakterije, uničiti oziroma predelati pa morajo 2000 kubičnih metrov okužene gnojnice. Obrat zdaj deluje le s petino moči.
Pri tem se je treba vprašati, ali je morda kaj okužene gnojnice vendarle končalo na poljih. Skrb vzbujajoče je namreč, da je salmonela sorazmerno odporna proti zunanjim vplivom, saj na primer v zemlji lahko preživi več kot osem mesecev. Bo na koncu organizmu, ki je mikroskopsko majhen, uspelo to, kjer so država in njene inštitucije pogorele?
Peticija ministru Pred letošnjo žetvijo so le v nekaj urah v središču Črnomlja zbrali okoli 3000 podpisov pod peticijo zaskrbljenih prebivalcev in jo poslali ministru za kmetijstvo in okolje Francu Bogoviču. Pozivajo ga, naj spremlja dogajanje v bioplinarni. Pri tem naj omenimo, da ima mesto Črnomelj 6000 prebivalcev, občina pa 14.000. Ta naprava ima vsa dovoljenja, in če bi se izvajalo v skladu z dovoljenji, se te zadeve ne bi smele dogajati. |