LJUBLJANA – Vinko Gorenak je prvi minister vlade Janeza Janše, ki ga je doletela interpelacija. Proti ministru za notranje zadeve jo je vložila Pozitivna Slovenija (PS), ki Gorenaku očita odgovornost za izginule podpise pod referendumsko pobudo o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, podprla pa jo je tudi SD. Za zdaj kaže, da koalicija ministra podpira.
Kaj je izzvalo interpelacijo?
Interpelacijo so izzvale nepravilnosti pri postopkih preverjanja podpisov pod pobudo sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije za začetek postopkov za referendum o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki jih je pokazala interna preiskava. V začetku novembra jo je odredil predsednik državnega zbora Gregor Virant.
Kot je izhajalo iz preiskave, so strokovne službe državnega zbora na notranje ministrstvo poslale 36 listov s podpisi več, kot so jih prejele nazaj. Ob ponovnem štetju se je izkazalo, da je bilo podpisov dovolj.
Kdo je kriv?
Vse stranke so zaplet označile za škandal. Začela so se ugibanja o tem, ali je odgovornost na strani državnega zbora ali ministrstva za notranje zadeve. Virant je od začetka zatrjeval, da do napak ni prišlo v državnem zboru, Gorenak pa je trdil, da tudi na ministrstvu za notranje zadeve niso odgovorni za izginotje podpisov. Tudi na ministrstvu so opravili interno preiskavo.
Pozitivna Slovenija je interpelacijo zoper Gorenaka vložila 19. novembra. V stranki namreč menijo, da je za izginotje podpisov subjektivno in objektivno odgovoren on, čeprav je sprva k odstopu pozvala tudi predsednika državnega zbora Viranta.
Pod drobnogledom policije
Zaplet s podpisi je odmeval v javnosti, zanetil nemir v koaliciji, pod drobnogled pa ga vzelo tudi nekaj uradnih organov – policija, komisija za preprečevanje korupcije, upravna inšpekcija in informacijski pooblaščenec.
Ta je v sredo sporočil, da v inšpekcijskem nadzoru ni mogel ugotoviti vzroka za izginule podpise kot tudi ne, ali so podpisi izginili namenoma. Pooblaščenec pa je ugotovil, da tako v parlamentu kot tudi na notranjem ministrstvu ne ravnajo dovolj skrbno z dokumentacijo, ki vsebuje osebne podatke zaupne narave.
Inšpektorat za javno upravo je v inšpekcijskem nadzoru ugotavljanja napak pri ravnanju s podpisi ugotovil nekatere kršitve uredbe o upravnem poslovanju in navodil o upravljanju dokumentarnega gradiva na notranjem ministrstvu. Slednje je zato odredilo sprejem ukrepov za odpravo nepravilnosti. Priporočila je izdal tudi državni zbor.
Koalicijske stranke so bile v oceni, da so izginuli podpisi škandal, sicer enotne z opozicijo, a so ob vložitvi interpelacije ocenile, da bi bilo treba počakati na izsledke preiskav pristojnih organov.
Koalicijske stranke ga bodo podprle
Gorenak je med tednom svojo plat zgodbe predstavil vsem koalicijskim poslanskim skupinam. Če do razprave o interpelaciji ne bo sprememb oziroma morebitnih dokazov zoper Gorenaka pristojnih organov, ga bodo koalicijske SDS, DeSUS, SLS, NSi in DL podprle.
Med DL, ki jo vodi Virant, in SDS, katere član je Gorenak, se je sicer nekajkrat zaiskrilo zaradi »kazanja s prstom« na državni zbor ali na ministrstvo za notranje zadeve pri odgovornosti za izgubljene podpise. A je tudi DL po petkovi seji sveta stranke ugotovila, da Gorenaku za zdaj ni dokazana nobena krivda zaradi zapletov s podpisi. Če preiskave pristojnih organov ne bodo pokazale drugače, tako ne vidijo razlogov za podporo interpelaciji.
Janša: Do glasovanja sploh ne bo prišlo
Medtem pa premier Janez Janša celo pričakuje, da do glasovanja o interpelaciji sploh ne bo prišlo, saj ta nima zakonske podlage. V PS so nad njegovo izjavo začudeni. Prepričani so, da obstaja dovolj pravnih in dejanskih podlag, da se interpelacija opravi.
Gorenak je v odgovoru na interpelacijo, ki ga je podprla tudi vlada, zavrnil vse očitke vlagateljev interpelacije in podrobno pojasnil ravnanje ministrstva, ki ga vodi, s podpisi pod zahtevo za referendum.
Zavlačevanje z oddajo poročila
Eden od očitkov vlagateljev interpelacije je, da naj bi na ministrstvu za notranje zadeve zavlačevali z oddajanjem poročila o ustreznosti podpisov ter da so ga oddali tik pred iztekom roka. Kot je poudaril Gorenak, so bili podpisi pod referendumsko pobudo vloženi 10. oktobra. Ker je bil izglasovan veto državnega sveta, je bil zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ponovno sprejet 23. oktobra. Ministrstvo pa je omenjeno pobudo s fotokopijo seznama s podpisi volivk in volivcev od državnega zbora prejelo 25. oktobra.
Iz zakona o referendumu in ljudski iniciativi izhaja, da ni določenega posebnega zakonskega roka, v katerem bi moralo ministrstvo preveriti podatke o 2500 podpisnikih s seznama. Kljub temu pa je ministrstvo zagotovilo, da je bil seznam s podpisniki referendumske pobude za zakon o slabi banki kljub kratkemu roku (znotraj katerega sta bili tudi sobota in nedelja) in dejstvu, »da smo v preverjanje sočasno prejeli fotokopije seznama za dve referendumski pobudi, preverjen in državnemu zboru dostavljen do 30. oktobra, kar je znotraj roka iz člena 16. a zakona«, pojasnjuje Gorenak v odgovoru na interpelacijo.
Zato je zatrdil, da ni šlo za namerno zavlačevanje oziroma odlašanje obveščanja in da ni šlo za onemogočanje pobudnika. Prav tako je zagotovil, da bo v primeru, če pristojni organi ugotovijo nepravilnosti pri ravnanju s podpisi na notranjem ministrstvu, sam odstopil.
