LJUBLJANA – Včeraj se je kandidatka za prvo predsednico slovenske vlade mag. Alenka Bratušek srečala še s predstavniki vodstva tretje najverjetnejše bodoče koalicijske partnerice Pozitivne Slovenije, s predstavniki Desusa s Karlom Erjavcem na čelu. Ona, kot je znano, je korektna in vsaj po takšnih delovnih posvetih ne daje izjav (ne spušča megle), zato pa so praviloma precej bolj zgovorni njeni zavezniki, predvsem zelo verjetni bodoči ministri iz vrst Lukšičevega SD in Erjavčevega Desusa. Res je tudi, da so predstavniki Virantove Državljanske liste po novem (končno) nekoliko manj nastopaški. Kako je že dejal dr. Gregor Virant? Dejal je, da rezultatov vmesnih pogovorov pač ne bodo javno komentirali, saj bi bilo takšno početje nesmiselno in povsem neproduktivno.
Ključni poudarek
No, in kakšen je bil »ključen« poudarek, ki ga je novi stari predsednik stranke Desus kljub Virantovemu pomisleku neproduktivno izrekel po srečanju s kandidatko za novo predsednico vlade? Da si njegova stranka vsekakor želi, da bi čim prej (že do konca tega tedna) parafirali koalicijsko pogodbo in da vse kaže, da bodo med bodočimi koalicijskimi strankami v naslednjih dneh tudi zaradi tega bržda potekali zelo intenzivni pogovori oziroma poskusi uskladitve. Ali se lahko zgodi, da bodo pred petkom za isto mizo znova družno sed(e)li predstavniki vseh štirih strank, pa Erjavec le ni želel vnaprej razkriti. Ali morda niti ni smel. Še nečesa ne kaže prezreti: četudi je Erjavec še pred tremi dnevi (na kongresu, na katerem je bil vnovič izvoljen za predsednika Desusa) opozoril, češ da njegova stranka zagovarja visoke etične standarde in zato pričakuje, da bo Zoran Janković odstopil s položaja predsednika Pozitivne Slovenije najpozneje takrat, ko bo Bratuškova v državnem zboru vložila listo kandidatov za nove ministre – povedali smo že stokrat, a je očitno nujno, da to storimo še enkrat: Klemenčičeva Komisija za preprečevanje korupcije ni nikoli ne predlagala ne zahtevala, naj Janković odstopi s položaja predsednika stranke, zelo jasno pa je utemeljila, zakaj bi nujno in nemudoma moral odstopiti s funkcije župana našega glavnega mesta – se je po včerajšnjem bližnjem srečanju z mandatarko raje (diplomatsko?) izognil temu kamnu spotike.
Kakor koli, v vsaki kolikor toliko normalni državi bi bilo prav gotovo nekaj tako rekoč samoumevnega, da bi bodoče članice vladne koalicije najprej in najbolj hitele z določanjem vsebine koalicijske pogodbe o sodelovanju v prihodnji vladi, pri nas pa trdnost njihovega zavezništva za zdaj še sloni predvsem na bizarni »bianko« odstopni izjavi predsednika največje med njimi.
Še bolj skrb vzbujajoče pa je žal tisto, na kar je v časniku Finance opozorila komentatorka brez dlake na jeziku Simona Toplak: da so populistična izhodišča osnutka koalicijske pogodbe sestavljena predvsem iz ciničnih in že zdavnaj preživetih floskul. Za dosego razvojnega preboja naj bi, na primer, Slovenija danes potrebovala nacionalni konsenz, ki naj bi nam omogočil »ohranitev učinkovitega in prijaznega socialnega in družbenega modela«. Neverjetno. V koalicijsko pogodbo naj bi strategi Pozitivne Slovenije, Državljanske liste, SD in Desusa poleg tega še zapisali, da se zavzemajo za uravnotežene javne finance, niti z besedo pa ne bi omenili morebitne prodaje (privatizacije) državnih podjetij, niti tistih med njimi ne, za prodajo katerih se že dlje zavzemajo celo tisti ekonomski strokovnjaki, ki so rojstvu nove vlade (rušenju Janševe) še najbolj naklonjeni. Zato pa bo, tako vse kaže, domnevno leva oziroma socialna vlada prioritetno zagovarjala dvig tistih davkov, ki najbolj udarijo po žepu najrevnejše, najbolj socialno ogrožene sloje. Narobe svet.
Novele zakona o vladi še ni, a jo že popravljajo
Po predlogu novele zakona o vladi, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila Pozitivna Slovenija – o njem bodo poslanci odločali danes, na izrednem parlamentarnem zasedanju –, naj Slovenija ne bi več imela ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj bi vladni urad za Slovence po svetu pripojili ministrstvu za kulturo. Ko je mandatarka mag. Alenka Bratušek doumela, da zaradi tega ne bo nič bolj priljubljena, kvečjemu obratno, je začela pojasnjevati, da so tudi Slovenci po svetu del Slovenije in da iz njenih ust nismo mogli slišati, da v svoji ekipi noče imeti takšnega ministra brez listnice: »Sem že predlagala koalicijskim partnerjem in bom še, naj to ostane tako, kot je.« Na včerajšnji izredni seji parlamentarnega odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo je to (v njenem imenu?) poudaril še vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. Točno, zagotovil je, da bomo tudi poslej imeli ministra brez resorja, pristojnega za Slovence v tujini. Enako je Pozitivna Slovenija skoraj sočasno objavila tudi na twitterju: »Minister brez resorja, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, ostaja del vlade.«
