Bo lubadar uničil vse smrekove gozdove?

LJUBLJANA – Podnebne spremembe ne prinašajo le vročinskih valov, enkratnih suš, poplav, neurij in žledolomov. Večji problem so posledice, ena je drevesni škodljivec lubadar, trenutno največja grožnja, ki lahko v nekaj letih uniči vse smrekove gozdove.

Vremenske razmere so bile v minulih dveh poletjih od žledoloma februarja 2014 tako ugodne za razvoj lubadarja, da se je nadpovprečno razmnožil. Tudi letos je bil julij po podatkih vremenoslovcev za kar dve ali tri stopinje Celzija toplejši kot običajno, jutra so bila na trenutke sicer sveža, a je temperatura čez noč redko padla pod 16,5 stopinje, ki je minimalna temperatura, pri kateri lubadar izleti in napade naslednjo smreko.

Kot nam je povedal vodja sektorja za strokovne zadeve mag. Živan Veselič z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), je Slovenija prvo večjo namnožitev lubadarja doživela v letih 2004 in 2005, in sicer kot posledico izjemne suše in visokih temperatur poleti 2003. 
»Takrat se nam je prvič pokazalo, da je smreka zaradi lubadarja resno prizadeta, da so količine napadenega lesa daleč presegle običajno škodo v prejšnjih letih.« Lubadar se ob ugodnih klimatskih razmerah množi v letih po ujmi. »Zato smo ga s sanitarnimi sečnjami lovili vse do leta 2008.«
A prve dni februarja 2014 je žledolom, ki je zahteval nekaj smrtnih žrtev, v slovenskih gozdovih polomil dobrih devet milijonov kubičnih metrov dreves. Led je polomil dvakrat več drevja od načrtovanega letnega poseka.

Po besedah Marije Kolšek z zavoda za gozdove je bila škoda zares velika, saj je bilo treba posekati tri milijone poškodovanih iglavcev, kar pomeni nič manj kot tri odstotke vseh smrekovih gozdov, in šest milijonov poškodovanih listavcev. Pa se je zgodba šele začela! Sveže poškodovana smreka je izjemno leglo za razvoj podlubnika.

Po podatkih Kolškove se škoda in nujni posek iz leta v leto povečujeta. »Leta 2015 smo posekali 1,8 milijona kubičnih metrov smreke.« Po načrtu bi je morali še 400.000 kubikov. »Letos bomo samo zaradi podlubnika posekali vsaj 2,2 milijona kubičnih metrov, skupno v Sloveniji od tri do štiri milijone.« To je štiri odstotke vse slovenske smreke. Letni odstotek izgube smreke torej raste z grozljivo hitrostjo.

Prilezel do mrazišč

Kot je poudaril mag. Veselič, je podlubnik zaradi ugodnih klimatskih razmer, predvsem višjih temperatur, prilezel vse do mrazišč, se pravi na nadmorsko višino od 1200 do 1300 metrov. Na območju Snežnika imajo podlubnika na višini 1250 metrov.

Inženir Andrej Avsenek z območne enote ZGS Bled, ki upravlja 65.000 hektarjev gozdov, je povedal, da v preteklosti niso imeli težav z lubadarjem na Jelovici in Pokljuki, ki je med drugim največja gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Plato s 6300 hektarji gozdov leži na nadmorski višini od 1000 do 1400 m, smreke je 97 odstotkov.

»Letos pa so se na Pokljuki pojavila manjša žarišča, precej večja na Jelovici. Če se bo razširil, Pokljuka ne bo nikoli več taka, kot je bila,« poudarja Avsenek in pojasnjuje, da opažajo izjemno ekspanzijo podlubnikov v gorskem smrekovem gozdu na plitvih tleh, kjer ni veliko vode, medtem ko je smreka na globokih in vlažnih tleh bolj odporna.

Avsenek nam je postregel skrb vzbujajoče podatke: »V preteklosti smo zaradi podlubnika posekali kakšnih 10.000 kubičnih metrov smreke na leto, lani smo je 110.000, letos je bomo zagotovo 250.000.«

V nasprotju z malce komičnimi sporočili kmetijskega ministrstva, da je podlubnik še vedno pod nadzorom, da gre za naravni proces itd., priznava, da je ušel izpod nadzora: »Nimamo dovolj ne ljudi ne mehanizacije, da bi uspešno sanirali in zatrli ekspanzijo podlubnika, ki smo ji priča v tem trenutku.«

Velikanske izgube

Po informacijah ZGS se lubadar letos še krepi v krajevnih enotah Logatec, Vrhnika in Ljubljana, seli pa se tudi na območja Litije in Škofljice ter v nižinske predele Kamnika in Domžal. Na območni enoti Ljubljana so letos zabeležili 30 odstotkov več podlubnika kot lani.

Ob rekordno toplem letu 2015, ob dejstvu, da so se oceanske vode segrele za skoraj dve stopinji, da zime tako rekoč nismo imeli, je bil razvoj podlubnika neizogiben.

»To nas je skrbelo že jeseni, ko je navrtaval smreke še novembra, kar se še ni zgodilo,« pove Kolškova.

Gozdarji upajo, da se bo krivulja množenja podlubnika obrnila navzdol, a klimatologi zmajujejo z glavo in opozarjajo, da nič ne kaže na hudo zimo.

V Sloveniji je 75 odstotkov gozdov v zasebni lasti, 22 v lasti države in trije v lasti občin. Imamo 461.000 gozdnih posestnikov, povprečna zasebna posest obsega okoli 2,5 hektarja, kar pomeni, da gozd za lastnika gospodarsko ni pomemben. V primeru podlubnika se je izkazalo, da so večji lastniki bistveno skrbnejši gospodarji. Za lastnike manjših parcel sanitarna sečnja pomeni strošek, s podlubnikom okuženi sestoji pa so osnova za njegovo širjenje.

Medtem ko je cena zdrave smrekove hlodovine po besedah Avseneka trenutno 80 evrov za kubik, je cena lubadarke, se pravi smreke, ki jo je poškodoval lubadar, 45 evrov, kar je dodaten pritisk na lastnike. 
Od leta 2014 smo posekali približno osem milijonov kubičnih metrov smreke. Nikoli prej toliko v treh letih. Nekaj je je seveda priraslo, a kot poudarja Veselič, poskušajo vraščati listnate vrste. Po najbolj pesimističnem scenariju razvoja podnebnih sprememb in neučinkovite sanacije lahko izgubimo polovico smrekovih gozdov ali pa celo vse.