Zadnji mesec leta se ni začel prav nič obetavno, saj ga je zaznamovalo sivo in mokro vreme. Obilica vode je ponekod ponovno povzročala težave, in kot da to ne bi bilo dovolj, sta ponekod težave občasno povzročala še poledica in žled. Neprijazen je bil začetek decembra tudi za vremensko občutljive ljudi.
Z novembrom se je izteklo trimesečje, ki ga v meteorologiji štejemo v jesen. Temperaturni podatki kažejo, da je bila povprečna temperatura po doslej zbranih podatkih v državnem povprečju najvišja v zadnjih petdesetih letih, celo nekoliko višja kot v doslej rekordni jeseni 2006. V vseh treh jesenskih mesecih so prevladovali nadpovprečno topli dnevi, saj so nam vreme pogosto krojili južni zračni tokovi, ki so prinašali topel in vlažen zrak. Najtoplejše jeseni od leta 1961 so bile 2000., 2006. in 2014., najhladnejše pa 1971., 1972., 1974. in 1978.
Leto 2014 nam bo vsekakor ostalo v spominu po februarskem žledu in večkratnih poplavah, kar je vsekakor izjemno. Tudi drugod po svetu si bodo to leto zapomnili zaradi vremenskih in podnebnih razmer. Medtem ko so pri nas težave povzročale poplave, so tudi letos marsikje po svetu trpeli hudo sušo. Prizadela je del Kitajske. Deli osrednje Azije so trpeli zaradi pomanjkanja padavin poleti, v osrednji Braziliji pa imajo hudo sušo in pomanjkanje vode že več kot dve leti. Še posebno prizadeto je mesto São Paulo. Suša je močno prizadela tudi Kalifornijo, Nevado in Teksas. Sušen je bil začetek leta 2014 v Kanadi in marsikje v Avstraliji.
 | |
| Tanja Cegnar. |
Arktični morski led je letos dosegel najmanjši obseg 17. septembra in je bil šesti najmanjši doslej. Povsem drugačne je z morskim ledom na Antarktiki, ki je že tretje leto zapored dosegel rekordno velik obseg, kar naj bi bila posledica sprememb gibanja zraka okoli južnega pola, ni pa izključen vpliv sprememb v morskih tokovih. Temperatura površja oceanov je bila v prvi polovici leta najvišja doslej, prav tako tudi povprečna temperatura plasti do 700 in do 2000 m globoko.
Koncentracija toplogrednih plinov v ozračju zaradi človekovega delovanja še vedno narašča, saj so koncentracije ogljikovega dioksida, metana in dušikovega oksida leta 2013 dosegle najvišje vrednosti, podatki za leto 2014 pa še niso obdelani. Porast koncentracije ogljikovega dioksida iz leta 2012 v leto 2013 je bila največji doslej. V ozračju je kar 42 odstotkov več tega plina, kot ga je bilo pred industrijsko dobo. Na severni polobli je koncentracija že presegla 400 ppm. Koncentracija metana je 153 odstotkov nad predindustrijsko koncentracijo, dušikovega oksida pa je za dobro petino več kot pred industrijsko dobo.
Ker prav naraščanje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju povezujemo z naraščanjem povprečne svetovne temperature, nas ne preseneča sporočilo Svetovne meteorološke organizacije, da na osnovi obdelanih podatkov za prvih 10 mesecev letošnjega leta pričakujejo, da se bo leto 2014 uvrstilo med nekaj najtoplejših, kar velika pa je verjetnost, da bo celo najtoplejše. Kar 14 izmed 15 najtoplejših let doslej bo v tem stoletju.
Ti podatki so vsekakor pomembno sporočilo predstavnikom 190 držav, ki so te dni zbrani na podnebni konferenci v Limi v Peruju. Izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah je sporočilo strnila v stavek: »Naše podnebje se spreminja in vsako leto se tveganje za pojav ekstremnih vremenskih razmer poveča, prav tako pa tudi njihovi učinki na človeštvo.«
