LJUBLJANA – Pet od devetih ustavnih sodnikov se je na podlagi pritožbe Janeza Janše zoper ugotovitev državnega zbora, da mu je prenehal poslanski mandat, odločilo, da bo zadržalo sklep o tako imenovanem prenehanju. Tako se Janša (za zdaj še začasno oziroma do končne odločitve ustavnega sodišča) vrača v poslansko klop. Ustavni sodniki so s tem prav gotovo dali zaušnico koalicijski večini v državnem zboru, ki je ugotovila, da je s 15. oktobrom zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria in le navidezno v skladu z zakonom o poslancih (celo v nasprotju z izrecnim opozorilom parlamentarne zakonodajno-pravne službe) prenehal poslanski mandat zaprtemu prvaku opozicije. V imenu Janše se je potem, to je znano, pritožila na ustavno sodišče Odvetniška pisarna Matoz. Pobudo za presojo ugotovitve koalicijske večine je na ustavno sodišče naslovila tudi skupina 315 volivcev iz tretjega okraja četrte volilne enote Grosuplje, kjer je bil Janša izvoljen za poslanca.
Omejevanje pasivne volilne pravice
Znano je bilo, da je ustavna sodnica dr. Jadranka Sovdat že pri presoji sprejemljivosti odvzema državnosvetniškega mandata nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju opozorila, da slovenska zakonodajna oblast pač ni nikoli niti pomislila, da bi bilo treba omejiti pasivno volilno pravico (pravico kandidirati), ter da bi, če bi to pravico res hoteli omejiti, volilna komisija vsakega pravnomočno obsojenega kandidata najbrž izločila že v postopku kandidiranja oziroma njegove kandidature niti ne bi potrdila. Tega so se koalicijski poslanci z dr. Milanom Brglezom na čelu zelo dobro zavedali, pa so se kljub temu odločili, da mora poslanski mandat njihovega največjega političnemu nasprotnika prenehati.
Še preden je koalicijska večina v državnem zboru predvčerajšnjim zavrnila predlog poslancev SDS, da bi razrešili predsednika državnega zbora – razrešitveni predlog je podprlo le 15 poslank in poslancev, četudi jih je 20 že samo v poslanski skupini SDS –, je poslanec Janševe stranke mag. Branko Grims predsedujoči (podpredsednici državnega zbora Andreji Katič) predlagal, da dr. Brglezu zagotovi še dodatnih 5 minut za razpravo, da bi lahko odgovoril, ali bo spoštoval besedo, ki jo je »enkrat celo javno že smiselno dal«, ali bo odstopil, če bo ustavno sodišče Janši vrnilo poslanski mandat. Grims je dejal, da pričakuje, da bodo hkrati tudi vsi drugi, ki so podprli protiustavni odvzem poslanskega mandata in ki trdijo, da spoštujejo etiko, moralo, človeško integriteto in občečloveške vrednote ter ustavo, dosledni in odstopili. Za Grimsom je podobno povedal še vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko: »Mislim, da bo jutri izvrstna priložnost – če drži, da so nekateri pripravljeni uresničiti vse tisto, kar so javno napovedali –, da se, če bo Janezu Janši vrnjen mandat, zgodijo nekateri odstopi. Predsednik državnega zbora je bil že eden izmed tistih, ki so to javno povedali.« Brglez ni odgovoril na njuno »provokacijo«, je pa o tem, četudi zelo nejasno, spregovoril zvečer kot gost na TVS: »Govoril sem o politični odgovornosti, ne o vseh političnih posledicah. Vsekakor pa s politično odgovornostjo mislim na odgovornost do volivcev in po drugi strani do vsaj 46 glasov poslancev, ki jih potrebuje nekdo, da je izvoljen za predsednika državnega zbora.« In še: »Najprej je treba videti vse okoliščine, vendar mislim, da bo za kaj takšnega treba ponoviti današnjo proceduro.« Ponoviti proceduro? Bi res moral SDS še enkrat predlagati njegovo razrešitev? Zakaj že? Zato, ker Brglez zelo dobro ve, da bodo vladni poslanci vsak takšen predlog zavrnili?
Ker je Slovenija bolj »pravna« kot pravna država, v tem hipu lahko pričakujemo celo najbolj nepojmljive akrobacije vodstva državnega zbora. Celo to, da Cerarjeva koalicijska večina ne bo spoštovala zdajšnje začasne odločitve ustavnega sodišča, ki ji ni všeč, niti če bo dokončna.
Česa niso smeli izvedeti TV-gledalci?
Poslanec Združene levice dr. Franc Trček je predvčerajšnjim v državnem zboru predlagal, da bi domnevno sporne trditve, ki jih je dr. Milan Brglez dal v intervjuju za Mladino, vsaj prebrali v neposrednem televizijskem prenosu. Ko ga je podpredsednica državnega zbora Andreja Katič (SD) zavrnila, češ da je bil intervju tako ali tako v gradivu za poslance in objavljen na spletni strani, je zaman vztrajal: »Številni prebivalci naše države nimajo dostopa do interneta. Jaz bom zapustil to sejo, ker nas vladna koalicija ne jemlje resno.« In kaj naj bi bilo tisto, česar menda niso smeli slišati TV-gledalci? Predsednik državnega zbora osamosvojene Slovenije je v intervjuju med drugim dejal, da je bilo to, da smo se Slovenci osamosvojili (da smo se odločili imeti svojo državo), korak nazaj. Kako nazaj? V smislu državnosti sicer res ne, v smislu državotvornosti pa, kot pravi Brglez, prav gotovo. Dejal je tudi, da smo bili do osamosvojitve v drugačni državi, ki je imela dediščino, kredibilnost in določeno prepoznavnost v mednarodni skupnosti. Priznal je, da pogreša čase, ko smo sodelovali v neuvrščenem gibanju. Točno, s temi deli njegovega intervjuja je SDS dokazoval Brglezov »totalitaristični refleks« in utemeljeval predlog za njegovo razrešitev.