KOPER – Po besedah lastnika in kapitana izletniške ladje in bara Burja Franja Želeja te dni v Kopru rešujejo zagato glede priveza naše največje potniške ladje ob starem koprskem mestnem pomolu. Obiskovalci še neurejenega ribiškega pomola in lepe velike ploščadi z manjšim parkom in igriščem za najmanjše so se že privadili na zibajočo se belo-modro restavracijo, tja radi skočijo na kavo, klepet in kozarček, z lepim vremenom pa se začenja tudi sezona potepanj po našem koščku morja. Popestritev je v največjem obalnem mestu, kjer bodo od sredine aprila spet privezovali velike bele križarke, vsekakor dobrodošla. Vedno znova in povsod pa je v teh kriznih časih težava s preljubim denarjem.
Privez predrag
Občinarji bi s privezi radi zaslužili, za kapitana Burje pa je dnevni privez njegove ladje pod zdajšnjimi pogoji vsekakor predrag. Koper bi tako že po treh mesecih lahko spet izgubil svojo zanimivost – plavajočo ribiško osmico, ki je privezana na zunanji strani starega pomola, kjer je nekoč (pred tremi leti in pol) stala tovrstna okrepčevalnica neposredno ob morju. Zdaj na pomolu, kjer imajo domovanje še redki koprski ribiči, in po prostranem prireditvenem trgu, ki ga, žal, kazi veliko parkirišče, končno spet diši po pečenih ribah, kar je za obmorski kraj pravzaprav samoumevno. Gostom na ladji ponujajo hrustljave sardele, kalamare, brodet, v minulih dneh so seveda ciplje, bar Burjo pa so dobro sprejeli tudi domačini.
Se bodo dogovorili?
Franjo Žele seveda piha na dušo mestu in prebivalcem, a se ne moti, ko ugotavlja, da ima Koper spet dušo: »Za obiskovalce je prijetneje in ceneje kot v Portorožu, kjer sem s to Burjo in njeno predhodnico istega imena vztrajal kar dve desetletji. Portorož zaradi napačno razumljenega položaja živi le še poleti, pozimi hira in umira, na glavnem pomolu pa se gnete veliko prevoznikov z barkami.« Marsikdo mu pritegne, da se je nekoč znamenita portoroška promenada spremenila v nekakšen divji zahod s pridihom latinskoameriških telenovel. Nasproti dragih hotelov in starega lepotca, hotela Palace za najbolj petične, ki prav letos praznuje stoletnico, se gnetejo trgovine s poceni in neugledno robo, mladi pa po lokalih z nedoločljivo identiteto. Predvsem tuji obiskovalci so v naši različici mondene riviere nemalokrat zbegani.
V Kopru so ga lepo sprejeli
Žele meni, da se je odločil prav, saj so ga v Kopru vsi lepo sprejeli, dobil je ustrezna dovoljenja (koprske komunale, ki skrbi za priveze, Uprave RS za pomorstvo in MOK) za privez na operativnem delu koprskega mestnega pristanišča od 8. decembra lani do 1. marca letos, zdaj se pogaja za ugodnejšo tarifo – plačilo letnega pavšala. »Vsekakor bi pogodbo rad podaljšal vsaj za leto dni, po obstoječih cenah, ta znaša 3,1 evra za meter plovila, pa se vsakodnevni privez v višini 114 evrov ne bi splačal,« poudari in doda, da je več kot pol stoletja stara ladja, ki so jo zgradili ob atlantski obali, prvenstveno namenjena izletom, ko je privezana, pa se z ekipo, ki ima le tri zaposlene, po potrebi pa še z dodatno močjo, spremeni v prijetno restavracijo.
Burja je bila minolovec
Burja v dolžino meri 37 metrov, po kapitanovih besedah je največja slovenska potniška ladja, saj smo Beneškega princa, ki pluje v čudežno mesto na vodi, prodali Hrvatom. Ladja je bila zgrajena kot angleška minolovka, pozneje so jo kupili Italijani in jo uporabljali za krajše lokalne povezave, nazadnje je plula na redni liniji med gradom Miramar in Gradežem. »To je imenitno plovilo, glede na prvobitno namembnost iz malo žlahtne kovine, skoraj vse pa je iz odličnega mahagonijevega lesa,« se pohvali kapitan Žele, ki se sicer ni rodil ob morju, je pa od otroških dni povezan z njim.
Služil na Titovem Galebu
Služil je na legendarnem Titovem Galebu, plul po svetovnih morjih in delal na naftni ploščadi. Je strastni potapljač, ker ljubi naše majhno morje, se je odločil za ohranjanje obalne potniške tradicije. Ko se je odločil za to ladjo, je prvo, nekoliko manjšo Burjo, prodal sosedom, kjer jo je kupil zdravnik in jo preuredil v plavajočo ambulanto. »Tudi s koprskega priveza se bo Burja podajala na panoramske vožnje vzdolž kratke, a lepe slovenske obale, na krov sprejme v odprtem in zaprtem delu od 150 do 180 potnikov. Na voljo je udoben salon, nadvse primerna je za različna praznovanja in dogodivščine, na morje se podajo, če je na krovu vsaj 60 potnikov,« vabi Žele.
