LJUBLJANA, BRUSELJ – Četudi se bodo morali v Evropski komisiji danes odločiti, ali kaže Slovenijo za njeno (ne)uspešno reševanje krize nagraditi s korenčkom ali palico, je še vedno največja težava evrobirokratov ta, da si niti ne morejo privoščiti, da bi bila katera koli država članica EU, pa četudi le pri prejemanju upravičene kazni za njene grehe, upravičeno vsem drugim za zgled. Na koncu koncev sta bili prvi dve članici EU, ki sta si pišmeuharsko privoščili presežne primanjkljaje, res je, Francija in Nemčija.
Na prvi pogled resda Bruselj laže kaznuje Grčijo, Ciper ali Slovenijo kot Francijo, Španijo ali Italijo, v praksi pa ni skoraj nobene razlike. Vsem še vedno naivnim državljanom članic mora Evropska komisija spuščati meglo (metati pesek v oči) ter jih prepričevati, da se stvari kljub vsemu premikajo na bolje. Tudi če se ne.
Tudi Bratuškova uboga
Ne glede na to, kako posamezne podatke po potrebi interpretirajo (izkrivljajo) različni predstavniki naše vlade ali opozicije in katerih ne obešajo na veliki zvon, je dejstvo, da je predsednici vlade mag. Alenki Bratušek uspelo narediti dober vtis na bruseljske evropolitike (šele) s tem, ko je tik pred zdajci naredila salto mortale in za marsikoga nepričakovano podprla vpis »groznega« zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Ne, njihove naklonjenosti in popustljivosti si ni zagotovila z obljubo, da bomo kljub vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo ostali solidarna in socialna država. Takšno obljubo je izrekla predvsem zaradi naivnih slovenskih volivcev.
Skratka, v Bruslju so zadovoljno ugotovili, da jih je (tudi) Bratuškova pripravljena ubogati. Če očitno želi čim dlje ostati na čelu vlade ene od evropskih banana republik.
Da je vse skupaj še bizarneje, ne Bratuškovi ne Sloveniji ni bilo treba Evropski komisiji ničesar obljubiti v zameno. Komisija je le izrabila nepremišljeno izjavo naše premierke, da mi tako ali tako ne potrebujemo denarja, marveč samo malo več časa. Zato naj bi nam najprej (za zdaj) dali še dve leti za uravnoteženje javnih financ.
Olli Rehn tako rekoč nima izbire: Bruselj je žal za Slovenijo le politična kuhinja, no, tudi za Italijo in vse druge (foto: Reuters). |
| Italijanom skozi prste Danes naj bi se Evropska komisija izrekla tudi glede morebitnih nujnih finančnih sankcij za našo zahodno sosedo, za veliko in že zato zmuzljivejšo Italijo. V Bruslju so si sicer začeli zaradi italijanskega deficita beliti lase že pred štirimi leti. Zdaj pa naj bi končno razsodili, kaj storiti z Italijani. In? Kaže, da jim bodo znova, kot temu pravimo, zgolj pogledali skozi prste. Postopek zoper Italijo zaradi njenega deficita naj bi preprosto preklicali oziroma ustavili. Zakaj pa? Uradno so italijanski politiki že nekaj dni pijani od veselja zato, ker jim je Evropska komisija vendarle pripravljena dati še nekaj časa, gospodarstvu in še posebno bankam omogočiti, »da znova laže zadihajo«, ter dovoliti, da za različne protikrizne ukrepe namenijo najmanj 12 milijard evrov, ne da bi jim pri tem kdo gledal pod prste. Dvanajst milijard evrov? Točno tako. |
Še večji deficit
Seveda pa bo Evropska komisija na podlagi predloženih programov stabilnosti oziroma nacionalnih reformnih programov razglasila konkretna priporočila državam članicam, tudi Sloveniji med vsemi njimi. V redu, Evropska komisija ter evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn se zavedata, da bo slovenski proračunski primanjkljaj letos še večji, da bo znašal kar milijardo evrov in pol ter da bosta letos pri nas poglavitna varčevalna ukrepa predvsem omejevanje plač in višji davek na dodano vrednost (DDV). S seštevanjem posledic predvidenih ukrepov sta skoraj gotovo ugotovila enako kot ekonomist dr. Igor Masten, ki je za portal MMC RTVS napovedal: »To potem še povečuje deficit. Sicer bodo višje davčne stopnje povečevale prilive v proračun, vendar očitno ne dovolj.« Tudi zato v tem hipu ni mogoče reči, s kolikšnim kriznim davkom nas namerava udariti po žepu vlada premierke Bratuškove. Že v tem hipu pa vemo, da namerava vlada v naslednjih dnevih (do 6. junija) potrditi predlog rebalansa letošnjega proračuna.
Dobrohotnost Evropske komisije gor ali dol, žal ni prav nobenega razloga za odpiranje šampanjca in ognjemet z Ljubljanskega gradu niti za evforijo zagovornikov vladnih kakor najustreznejših protikriznih ukrepov. Do grla smo že doslej bili v težavah in ostajamo še naprej.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je že pred približno 20 dnevi v izjavi, ki jo je naslovila V fatamorgano programov ujeta Slovenija, resnicoljubno zapisala: »V Sloveniji z davki in prispevki že peto leto zapored zberemo najmanj poldrugo milijardo manj, kot porabimo. V takšnih razmerah je dodatno obremenjevanje gospodarstva, zlasti še brez odločnejših posegov na odhodkovni strani, jalovo početje.«
