LJUBLJANA – Da se bo bržda nazadnje prav to zgodilo, se je pravzaprav začelo vse glasneje govoriti že pred približno dvema mesecema: da bo namreč minister za kmetijstvo in okolje, eden od vplivnejših članov vladnega SD mag. Dejan Židan, predlagal ustanovitev novega vladnega oziroma državnega podjetja za trgovanje z lesom in da bo to predvidoma družba z omejeno odgovornostjo Slovenski gozdovi. Skratka, v tem hipu že kaže, da se bo takratna beseda (napoved) po nujnem postopku začela spreminjati v meso, pardon, v les. O Židanovem predlogu naj bi namreč vlada predvidoma odločala jutri. Ker se nekaterim menda zelo mudi. Z ustanovitvijo novega državnega podjetja se tistim, ki to zagovarjajo, uradno mudi le zato, ker naj bi podjetje (po)skrbelo predvsem za učinkovito organizacijo prodaje lesa, ki vsepovsod v državnih gozdovih leži kot posledica letošnjega izjemno hudega žledoloma.
Če ne bi bilo zdaj, bi bilo leta 2016
Nova državna družba z omejeno odgovornostjo naj bi se, kajpak, na mah polastila enajstih milijonov evrov prihodkov iz naslova dozdajšnjega gospodarjenja z državnimi gozdovi in naj bi hkrati nameravala najeti tudi posojilo, morda celo več posojil pri Evropski investicijski banki (EIB), potem pa naj bi odločala o usodi vseh državnih gozdov oziroma, prijazneje rečeno, jih upravljala in trgovala z lesom, ki je v njih. Nekatere je še dodatno zaskrbelo, ko so se pojavili namigi, da bi lahko država kot jamstvo za najetje kredita za učinkovitejše upravljanje državnih gozdov kreditodajalcem ponudila kar državne gozdove. Minister Židan je na koncu koncev izjavil, da bo pač »treba izkoristiti enega od garancijskih potencialov, možen garancijski potencial pa je tudi gozd«. Kaj drugega še lahko pomeni takšen vladni načrt? Pomeni, da bo približno 235.000 hektarjev gozdnih površin po novem v pristojnosti novega državnega podjetja in z njimi zato ne bo več mogel gospodariti, točno tako, o njih ne bo več smel odločati Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki pa je doslej približno dve tretjini svojih prihodkov ustvarjal prav z upravljanjem državnih gozdov.
Pred enim tednom se je zaradi »Židanovega ustanavljanja državnega podjetja Slovenski gozdovi« na nujni seji sešel parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Sklic takšne nujne seje so zahtevali poslanci dveh opozicijskih strank (SLS in NSi). Že prav na začetku seje je minister Židan podal nekaj pomenljivih pojasnil: da so se stranke zdajšnje vladne koalicije že v času predkoalicijskih pogajanj dogovorile, da bi po letu 2016 državne gozdove upravljali prek enovitega podjetja, da se ta hip najbrž res še ne bi mudilo, če pozimi ne bi bilo tako hudega žledoloma, da pa se je potem pač zgodila ujma z žledom in se je v slovenskih gozdovih nabralo kar 9,3 milijona kubikov poškodovanega lesa, ki ga je treba čim prej in v celoti od tam umakniti, da določitev tako imenovane interventne cene za ves ta les žal ne bi bila ustrezna rešitev: »V izrednih razmerah poskuša država izkoristiti gospodarske družbe, ki jih ima. Torej, če je naš namen vzpostaviti sekundarnega kupca, da takšne količine lesa lahko dodatno odkupi, moramo razmeroma hitro sprejeti zakon.« Če bomo zakon sprejemali čez eno leto, potem to ne bi bil več zakon zaradi interventne nevarnosti, je dejal. Hkrati pa zanikal, da vlada razmišlja o tem, da bi za najetje posojil, ki jih bo potrebovala za poslovanje podjetja, kot garancijo uporabila kar državne gozdove: »Zelo hitro sem povedal, da to ni stališče ministrstva za kmetijstvo, da to ni moje stališče in ni niti stališče koalicije.« No, v SLS in NSi kljub takšnim zagotovilom še vedno ne verjamejo, da je tisto, za kar se zavzemata koalicija in minister Židan, ki zagovarjata nujni postopek sprejetja zakona, s katerim naj bi ustanovili državno družbo z omejeno odgovornostjo Slovenski gozdovi, dovolj premišljena, kaj šele dobra rešitev.
Židan živčen
zaradi Bogoviča?
Zanimivo je, da se je minister mag. Dejan Židan razmeroma živčno odzval, ko se je na seji parlamentarnega odbora k besedi priglasil prejšnji kmetijski minister, prvak SLS Franc Bogovič, ki se je med drugim spraševal, zakaj je vlada, če gre za tako dobre namene, ves postopek priprave ustanovitve državnega podjetja najprej vodila v strogi, popolni tajnosti. Kot velika skrivnost, kot je dejal poslanec NSi mag. Matej Tonin. Bogovič je opozoril: »Nisem dobro razumel, kaj ustanovitev takšnega podjetja pomeni za gospodarjenje, upravljanje gozdov. Razumem, da bomo kupovali tovornjake in bomo šli z ljudmi, ki so zaposleni v državnih podjetjih, podjetjih v državni lasti, sekat slovenske gozdove. Sem prav razumel? Dajte mi potem pojasniti, kaj je pri tem upravljanje, gospodarjenje?«
