LJUBLJANA – Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja bodo danes popoldne nadaljevali pogajanje o varčevalnih ukrepih za prihodnje leto. Sindikati bodo predstavili odgovor na vladna pogajalska izhodišča, ki jih odločno zavračajo. Pripravljeni so se pogovarjati le o podaljšanju trenutno veljavnih ukrepov, na dodatne pa ne pristajajo. Pogajalci so za skupno mizo prvič sedli minuli teden, ko so se razšli brez zbližanj. A dogovora tudi danes ni pričakovati.
Za zdaj je jasno le, da bodo v najboljšem primeru dosegli kompromis glede podaljšanja (večine) ukrepov, ki veljajo do konca leta. Tako tudi v letu 2015 ne bi bilo redne delovne uspešnosti, regres bi bil izplačan v znižani višini, v dodatno pokojninsko zavarovanje pa bi vplačevali znižane premije. V veljavi bi ostala spremenjena plačna lestvica z znižanimi vrednostmi plačnih razredov.
Trenutni vladni predlog vključuje še nekatere ukrepe, s katerimi bi obseg stroškov dela zmanjšali za dodatne tri odstotke: ukinitev dodatka za stalnost in za specializacijo, magisterij ter doktorat, pa tudi znižanje dodatka za delovno dobo, delo v nedeljo ter ob praznikih.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja je protipredlog uskladila v torek, pred pogajanji z vlado se bodo sestali še z drugo sindikalno pogajalsko skupino. V konfederaciji poudarjajo, da ne bodo šli nižje od zadnjega predloga, ki jim ga je ponudila še prejšnja vlada in v plače dodatno ne posega. Hkrati bodo v odgovoru odprli vprašanje sprostitve napredovanj. Zelo verjetno bodo zavrnili tudi dodatno zniževanje števila zaposlenih.
O zvišanju dovoljenega primanjkljaja
V skladu z napovedmi finančnega ministra Dušana Mramorja bo vlada danes sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Državnemu zboru (DZ) bo tako le dva meseca pred iztekom leta predlagala, naj dovoljeni primanjkljaj zviša za 200 milijonov evrov.
Manko zaradi izpada nepremičninskega davka
Namesto načrtovanih 8,6 milijarde evrov se bo letos v proračun steklo nekaj manj kot 8,4 milijarde evrov, so izračunali na finančnem ministrstvu. Do razlike v višini 237 milijonov evrov je prišlo predvsem zaradi izpada nepremičninskega davka, manj denarja od načrtovanega smo prejeli tudi iz evropskega proračuna. Po drugi strani so višji prilivi od davka na dodano vrednost, proračun pa je imel tudi dodatne prihodke zaradi podeljenih koncesij mobilnim operaterjem.
Proračunski odhodki se bodo z rebalansom malce zmanjšali (9,6 milijarde evrov). Ker strukturni ukrepi niso več možni, bodo prihranke iskali predvsem po ministrstvih s krčenjem porabe.
S tem se bo primanjkljaj povečal na 1,2 milijarde evrov, izraženo v deležu bruto domačega proizvoda pa s 3,2 na 3,4 odstotka.
Napovedali zadolževanje
Ker smo že skoraj pred koncem leta, rebalansa ni mogoče izvesti brez povečanja obsega možnega zadolževanja, ugotavljajo na finančnem ministrstvu. Z novelo zakona o izvrševanju proračuna, ki naj bi jo vlada danes poslala v obravnavo v DZ, tako predlagajo zvišanje najvišjega možnega obsega zadolževanja države v letu 2014, in sicer z nekaj manj kot 4,9 milijarde evrov na 5,9 milijarde evrov.
Vlada bo danes obravnavala tudi predlog novele zakona o visokem šolstvu, ki ureja vprašanje neakreditiranih študijskih programov in pravice študentov. V skladu z novelo bi veljavnost študijskih programov, ki jim akreditacija ni bila podaljšana, podaljšali do 30. septembra 2018.