ŠKOFJA LOKA – O tem, da so 10. decembra z začasno odločbo tukajšnjega centra za socialno delo 41-letni Barbari Hojkar Šavli in njenemu 43-letnemu možu Marjanu Šavliju odvzeli vseh sedem otrok, smo že poročali. Obnovimo, da so še ne 13-letno hčer, 12- in devetletna sinova ter sedemletni dvojčici na usodni torek poklicali od šolskega pouka in jih odpeljali v krizni center. Približno sočasno so policisti s socialnimi delavkami iz domačega stanovanja tako zelo spretno, da se mati niti posloviti ni utegnila, odpeljali še štiriletnega sinčka in dveletno hčerkico, menda so ju namestili pri rejniški družini v ljubljanski okolici.
Ko smo direktorico CSD Ivano Košir Erman vprašali, kaj je podlaga zadovoljstvu, kot je zapisal gorenjski časopis, da sta se Barbara in Marjan Šavli po odvzemu »že oglasila na CSD«, je ob prošnji, »da v skladu s konvencijo o otrokovih pravicah zaščitite otroke pred medijskim izpostavljanjem«, pojasnila: »Center za socialno delo je družini takoj na začetku ponudil vso pomoč pri vzpostavljanju razmer, ki bi zagotovile zdrav razvoj otrok. Starši so to pomoč zavračali. Po začasni odločbi, ko smo otroke namestili v varno okolje izven družine, pa so starši začeli kazati pripravljenost za sodelovanje. CSD bo, tako staršem kot otrokom, ponudil vso strokovno pomoč, ki jo potrebujejo.«
Starši onemogočeni
Zaradi odvzema otrok šokirani in močno prizadeti so starši za zastopanje zaprosili odvetniško družbo Čeferin. Njen odvetnik, izr. prof. dr. Marko Bošnjak, je kot pooblaščenec staršev med drugim povedal: »CSD je izdal začasno odločbo o odvzemu po postopku, ki dejansko staršem ni omogočal, da bi se seznanili z vso zbrano dokumentacijo, da bi se o njej izjasnili, in da bi sami navajali dejstva, ki so jim v korist. Po ustaljeni presoji naših sodišč, konkretno upravnega sodišča, je to v primeru odvzema otrok popolnoma nedopustno. Skladno z našo zakonodajo je odvzem otrok mogoč le, če se pred tem opravi ustna obravnava. Ta pa v konkretni zadevi do zdaj ni bila opravljena.«
V pritožbi je seveda predložil številne dokaze: »Upamo ter tudi računamo, da bo jasen posluh že pri drugostopenjskem organu in da bo zadeva kmalu rešena v korist naših strank in seveda tudi otrok. Primeroma še povem, kako po domače je CSD vodil ta postopek, da niso pomislili niti na to, da so otroci tudi stranka tega postopka, katerih zakoniti zastopniki so še vedno starši Šavli. Iz spisa sploh ni jasno, ali so otroke šteli za stranke postopka ali za priče, morali bi jih seveda šteti za stranke in kot takšnim bi vsekakor morali ali omogočiti staršem, da uveljavljajo pravice ali pa postaviti kolizijskega zastopnika skladno z zakonodajo. Nič od tega v CSD niso naredili. Starši so to odločbo dobili takoj, za otroke pa od 10. decembra do zdaj ni bila nikoli nikomur vročena. Mi smo zahtevali izrecno vročitev tudi za otroke.«
Kaj je CSD vodilo, da je tako ravnal, je odvetnik Bošnjak odvrnil, da bi težko presodil: »Vpogleda v podrobnejše delovanje CSD v tej zadevi nimam, saj ne starši Šavli ne kdo drug zanje ni mogel aktivno sodelovati, da bi videl, kako to poteka. Je pa res, da živimo v času, kjer je senzacionalistična novica, da nekdo v Sloveniji zlorablja sedem otrok in da je treba nekaj narediti in potem CSD lahko nekdo prikaže kot velikega rešitelja – kar pa je v tem primeru vsekakor daleč od resnice. Ljudje, ki so situacijo v družini poznali iz prve roke in so tudi primerno strokovni, kot so pediatrinja otrok, osebna zdravnica matere teh otrok, kot tudi prijatelji, sosedi in drugi, so vsi enoznačno presenečeni, nekateri lahko rečem pretreseni nad takšnim postopanjem CSD in vsi opisujejo razmere v družini Šavli kot morda sicer nekoliko drugačne, morda posebne, morda takšne, kot jih posameznik v lastni družini ne bi imel specifično takih, vendar ne kot takšne, ki bi terjale takšno reakcijo vključno z odvzemom otrok. Da ne govorim o tem, da CSD nikjer ni opravil tehtanja, zakaj ravno najskrajnejši, najstrožji ukrep, ne pa morebiti kaj drugega, pri čemer, poudarjam, so starši sledili vsemu, kar je center ali katera koli druga institucija želela ali predlagala od letošnjega poletja dalje.«
Ivano Košir Erman, direktorico škofjeloškega CSD, smo vprašali, iz katerega vira so prejeli informacije, ki so odločilno vplivale na to, da so začeli spremljati otroke družine Šavli. Povedala je: »V časopisu Nedelo smo zasledili članek o družini in na osnovi tega zaprosili za poročilo šolo. Nato smo bili s strani starih staršev opozorjeni, da si otroci želijo obiskovati javno šolo. Zato smo začeli obravnavo družine in preko varuha človekovih pravic poskrbeli, da so otroci dobili zagovornika. Ob tem se je pokazalo, da družina potrebuje še druge vrste pomoči, ki pa je starši niso bili pripravljeni sprejeti.« Kako da jih razmere otrok, ki jih je lahko vsak Škofjeločan tako rekoč kadar koli prosto videval na Mestnem trgu in poleti na kopališču na Sori, do letošnjega poletja niso zanimale, je pojasnila: »CSD je dolžan preveriti vsako obvestilo o slabem ravnanju z otroki, vendar takega obvestila nismo dobili. Leta 2008 smo prejeli obvestilo pediatrinje, da otroci nimajo izbranega zdravnika, kar je po zakonu obvezno. Po našem posredovanju so starši to uredili. Na podlagi časopisnega članka v Nedelu, ki je opisoval življenje družine, smo nato začeli obravnavo družine.« O ključnem razlogu za takojšen odvzem otrok staršem je odvrnila, da je bil en sam, in sicer »zagotovitev varnosti otrokom«. Kdo sestavlja strokovni tim, ki je podal oceno o visoki stopnji ogroženosti otrok, očitno ni za javnost, saj je direktoričin odgovor lakonski: »Strokovni tim sestavljajo za to usposobljene strokovne osebe.« Ali bo CSD Šavlijevim odvzel tudi dojenčka, ko se bo rodil, je Košir Ermanova dejala: »Odločitev o tem še ni bila sprejeta.« |
Materina vera ni bolezenska
Odvetnik Bošnjak je potrdil, da so otroci dostikrat po šoli hodili k starim staršem, kjer so opravljali domače naloge in druge obveznosti in se pozneje pridružili preostali družini, toda poudaril: »Očitek o domnevni življenjski ogroženosti, zaradi katere bi bilo treba peljati poseben postopek, ni nikjer izkazan in je povsem samovoljen s strani CSD.«
Z nosilnimi razlogi v odločbi CSD je pa po odvetnikovih ugotovitvah takole: »Prepletajo se z domnevnimi raznovrstnimi neprimernimi ravnanji staršev Šavli do otrok. Eden izmed nosilnih je očitek o domnevni verski zlorabi, kjer naj ne bi šlo za neko 'normalno vernost', temveč za neko razlaganje vseh procesov, pojavov in tako naprej kot versko motiviranih. Res je, da so starši poudarjeno religiozni, kar je v pomembni meri zaznamovalo tudi funkcioniranje družine. Vendar, kot izhaja tudi iz dokumentacije, ki jo CSD ima, konkretno iz mnenja materine zdravnice, je ta izrecno povedala, da materine vere nikakor ne ocenjuje za bolezensko. Prav tako so starši, soočeni z argumenti in zahtevami tudi CSD, da je treba potrebam otrok do šolanja, socialnih in intelektualnih potreb dati prednost, skladno s temi priporočili tudi ravnali. CSD je namreč začel postopek spremljanja šolanja otrok v družini Šavli, ki so se dotlej – zakon to možnost izrecno daje – šolali doma. Na jasno izražena priporočila in pomisleke institucij so starši vse šoloobvezne otroke z začetkom letošnjega šolskega leta poslali v šolo. Prihajali so redno, primerno pripravljeni – kar so starši podpirali po najboljših močeh. Res pa je, da so se pri šolskem delu veliko angažirali stari starši otrok, ker imajo starši tudi še mlajše otroke in so se posvečali tudi njim. Osnovni razlog, zaradi katerega je CSD začel svojo intervencijo, je bil v celoti že odpravljen. Predvsem nekateri izmed otrok so začeli v šoli pridobivati zelo dobre rezultate, v šoli so stkali socialne stike, dobili prijatelje – kar vse je CSD s svojo intervencijo brutalno presekal. Na primer, v času, ko se je zgodil odvzem, je bil eden izmed otrok povabljen k prijatelju na praznovanje rojstnega dne. Starši in stari starši so izrecno prosili CSD, ali lahko tega fantka pripelje k sošolcu na praznovanje, kar je CSD izrecno prepovedal. Se pravi, CSD je izrecno preprečil gojenje stikov.«
Odvetnik Bošnjak je želel poudariti, da je tudi sam postopek odvzema potekal tako, da je dosledno sprt s koristmi otrok: »Odpeljali so jih in ločili od družine, ne da bi se otroci mogli posloviti od staršev, drugih otrok, učiteljev in prijateljev. To je povzročilo travme tako pri odvzetih otrocih kot pri sošolcih, prijateljih in seveda tudi starših. Kar je primerljivo s tistimi situacijami, nad katerimi se je zgražala celotna Evropa, ko so se zgodile deportacije določenih otrok v Franciji in Nemčiji, ko so jih prišli iskat k pouku. Res je, da v škofjeloškem primeru ni prišla v šolo policija, vendar je prišla državna nadzorna institucija in jih odpeljala, kar je po mojem mnenju nesprejemljivo. Da ne govorim o odvzemu na domu, kjer so vprašljive okoliščine, v okviru katerih se je sploh vstopilo v stanovanje Šavlijevih, kajti vstopili so, ne da bi imeli ali odredbo ali izrecno povabilo gospe Šavli.«
Sogovornik je nanizal še druge očitke – izluščili smo jih le nekaj – na rovaš CSD in obširno razložil, kako bi CSD moral ravnati in kaj vse še upoštevati, pa tega ni storil: »Nerazumno, nerazumljivo in šokantno je, da je CSD šel očitno zavestno mimo vseh dejstev in dokazov, ki so govorili v prid primerni skrbi staršev Šavli in da je iz obravnave dosledno izključeval vse, ki so razmere v družini zelo dobro poznali, so pa očitno bili drugačnega mnenja kot CSD. Ta je imel možnost, da primerno razjasni vse potrebno, pa tega ni storil. Zakaj ne, kakšen motiv je vodil CSD – ne vem.«