LJUBLJANA – Vlada RS je 7. junija 2013 v javno obravnavo poslala predlog zakona o obdavčitvi nepremičnin, s katerim naj bi dosegli pravičnejšo obliko obdavčitve, ki naj bi nadomestila zdajšnje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), a predlog zakona tega cilja ne izpolnjuje v celoti.
Tako predlog zakona razlikuje obdavčitev praznih in izkoriščenih nepremičnin, a ne upošteva števila prebivalcev posamezne nepremičnine, kar pa je nujno potrebno, če naj bi bila obdavčitev vsaj približno pravična. Več članov gospodinjstva pomeni, da je za enak standard bivanja potrebno več prostora in s tem večja ter torej več vredna nepremičnina, opozarja Družinska pobuda.
Preglednica za razmislek
Ker pa pri večjem številu članov gospodinjstva to ne pomeni višjega standarda bivanja, ni pravično, da bi gospodinjstvo plačalo več davka kot ga za enak standard bivanja plača manjše gospodinjstvo. V Družinski pobudi zato predlagajo, da vlada še bolj dosledno izpelje in dodatno razvije svoj predlog odvisnosti davčne stopnje od izkoriščenosti nepremičnine, kakor je razvidno iz naslednje preglednice.
Pravičnejša obdavčitev
S predlogom bi se spodbujalo večjo zasedenost oziroma izkoriščenost nepremičnin, saj bi večja zasedenost stavbe pomenila nižji davek, hkrati pa bi se zagotavljalo, da gospodinjstva z večjim številom članov za enak standard bivanja ne bi plačevala več davka kot manjša gospodinjstva. S tem predlog izpolnjuje osnovni cilj predlagatelja zakona, da se nadomesti NUSZ z bolj pravično obliko obdavčitve.
Glede ne to, da simulacije kažejo, da bi skupni znesek davka samo od stanovanjskih nepremičnin v nekaterih občinah tudi za več kot 10-krat presegel sedanji skupni znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, predlagajo vladi, da ponovno pretehta tudi višino predlagane splošne davčne stopnje (stopnje, ki bi veljala za nepremičnine z enim prebivalcem). Če bi se ta znižala, bi se po gornjem predlogu znižale tudi stopnje za nepremičnine z več prebivalci. Glede na dejstvo, da so otroci naložba v prihodnost celotne družbe, bi država pri nepremičninah, v katerih živijo otroci, lahko priznala še določene dodatne olajšave v obliki znižanja davčne osnove, tako da bi iz obdavčitve izvzela osnovni stanovanjski prostor otrok (podobno kot del stanovanja ne šteje v premoženje po ZUPJS). Predlagajo, da se za vsakega otroka v družini iz obdavčitve izvzame po 25 m2 stanovanjske površine. Ker družine zaradi višjih življenjskih stroškov zaradi večjega števila družinskih članov težje pridejo do lastne stanovanjske nepremičnine, tudi gradnja hiše pri družinah pogosto traja dlje.
»Zato ocenjujemo kot neprimerno določbo, ki vsako nepremičnino, ki ni gotova v petih letih od izdaje gradbenega dovoljenja obravnava kot zemljišče z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb. Predlagamo, da se ta rok za vsakega otroka v družini podaljša vsaj za eno leto,« svoje poglede sklenejo v Družinski pobudi.
