LJUBLJANA – Vlada oziroma ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki ga vodi prvak SLS mag. Radovan Žerjav, sta pripravila na prvi pogled kar zajeten sveženj (program) ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Že v oceni stanja trenutne gospodarske aktivnosti je MGRT poudaril, da je slovenskim gospodarskim družbam po izrazitem padanju po vseh kazalnikih poslovanja v obdobju od leta 2007 do leta 2010, ko je bilo doseženo dno, v letu 2012 prvič pri večini kazalnikov uspelo ustaviti negativni trend. Ker? Ker so zaposlile več delavcev, povečale prihodke, ustvarile za tri odstotke več dodane vrednosti kakor v letu 2010, povečale obseg industrijske proizvodnje itn. Se je pa zato, na primer, nekoliko poslabšala tako imenovana pokritost uvoza z izvozom.
MGRT je določil tudi izhodišča za ukrepe, ki naj bi gospodarstvu dali nov, tako težko pričakovani zagon. Izvozna konkurenčnost slovenskega gospodarstva se je namreč od leta 2008 precej poslabšala, na zmanjšanje slovenskega tržnega deleža na svetovnem trgu pa so poleg padca konkurenčnosti v zadnjih letih precej slabo vplivali strukturni učinki v povezavi z geografsko usmerjenostjo našega izvoza. Struktura predelovalnih dejavnosti z vidika tehnološke zahtevnosti sicer resda ne odstopa več bistveno od povprečja v EU, izrazitejši pa so žal zaostanki na področju produktivnosti, ki je ključna za izboljšanje konkurenčnosti. Tudi zaostanek Slovenije na področju visokotehnološkega izvoza ostaja (pre)visok.
Premalo neposrednih tujih vlaganj
Stopnja internacionalizacije slovenskega gospodarstva se je (po znižanju na začetku gospodarske krize) znova zvišala, vendar pa zlasti neposredne tuje investicije ostajajo na ravneh, ki so še vedno prenizke za pospešitev prestrukturiranja in povečanje konkurenčnosti. Tudi delež prebivalstva, ki se ukvarja s podjetništvom, se že od začetka gospodarske krize (še) zmanjšuje.
Vlada ugotavlja, da je naša država v zadnjih letih naredila premalo za izboljšanje razmer, v katerih delujejo slovenska podjetja: slovenski podjetniki se zato upravičeno pritožujejo nad slabim, nezadostnim dostopom do finančnih virov. Prav zato namerava vlada v parlamentarno proceduro poslati paket (več predlogov) zakonskih novel in novih zakonov: pripravila bo spremembo kar 16 zakonov, ki bodo zajemali 75 ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, z odpravo administrativnih ovir in finančnih razbremenitev. Za oživitev gospodarske aktivnosti bo (prek javnih razpisov) dodatno namenila 377,5 milijona evrov, od tega 148,5 milijona za subvencije, 50 milijonov za garancije in 179 milijonov v okviru uresničevanja javnih investicij. V istem paketu so predvideni tudi ukrepi za blažitev kreditnega krča oziroma ugodnejše »financiranje« slovenskega gospodarstva (ugodnejšo finančno podporo slovenskemu gospodarstvu).