Blejsko igrišče za golf v nekdanji Hraški gmajni med kampom Šobec in železniško progo se je pod novimi lastniki preimenovalo v Royal Bled – Kraljevi Bled. Pred časom je igrišče od skupine Sava Turizem za 11 milijonov evrov kupilo podjetje Gerrard Enterprises, katerega lastnik je srbski telekomunikacijski mogotec Dragan Šolak iz Kragujevca, ustanovljeno pa je bilo leta 2001 v davčni oazi na britanskem otoku Man.
Takoj po prenosu lastništva poleti 2014 so na igrišču, ki zdaj spada v poslovno skupino Eligo, začeli obsežne posege, med drugim je pod žagami padlo na stotine kubikov drevja, cene vstopnic pa so se nenadoma dvignile. Po zadnjem ceniku, objavljenem 1. novembra 2016, stane letna za igralca, za katero je bilo treba prej odšteti 1300 evrov za neomejeno igranje po igrišču za osemnajst ali devet lukenj, kar 3300 evrov, in to z omejitvijo – na 30 iger. Med stalnimi uporabniki je ta poteza novega lastnika povzročila nemalo slabe volje.
Biser v svetu golfa
Nekdanji direktor blejskega igrišča za golf Marko Božič, na tem mestu je bil skoraj četrt stoletja, je zanesenjak in strokovnjak s tega področja. Pravi, da je razvoj dogodkov na Bledu povsem normalen in pričakovan: »Blejsko igrišče je igrišče svetovnega formata, ki je imelo svoje zvezdne trenutke, njegova slava pa je obledela le v času lastništva oziroma izčrpavanja Save Turizma, ko ni bilo strokovnega upravljanja in vlaganj, ki so na takih igriščih potrebna. V svetu golfa je to svojevrsten biser, najboljši slovenski turistični objekt nasploh in pač ne more biti javno, nizkocenovno igrišče.« Božič meni, da ker ima igrišče vrhunske razvojne predispozicije, je smer prava. Brez sentimentalnosti dodaja: »Jasno nam mora biti, da je zdaj igrišče zasebno in da o njegovi strategiji lahko odloča le njegov lastnik.«
In kako komentira novo cenovno strategijo letnih in dnevnih vstopnic, zadnje stanejo za eno igro 150 evrov? »Cene so zdaj na ravni najvišjih cen v Evropski uniji, tako za dnevne kot letne vstopnice. Vsekakor pa se bo cenik še dopolnil.«
Kot pravi nekdanji direktor, lastnikom zdaj preostane vrnitev v zlate čase blejskega golfa, z vrhunskimi turnirji najboljših profesionalcev, kot je PGA European Tour, s prisotnostjo v vseh svetovnih medijih, tako da bo kot vrhunski objekt znova prepoznan na vseh celinah: »Vendar je jasno, da mora igrišče ponujati petičnim gostom z vsega sveta tudi celostno, vrhunsko storitev. Včasih je bilo na igrišču odigranih do 35.000 krogov, torej startov, iger na sezono. Tri četrtine prometa so ustvarili dnevni gosti, predvsem tisti, ki so bivali v blejskih hotelih. Število odigranih iger se lahko zmanjša, povečati pa je treba število dnevnih gostov in hkrati zmanjšati število letnih vstopnic. Gosti hotelov, ki so na Bled prišli zaradi golfa, pač hočejo igrati po zajtrku, in če je igrišče zasedeno z igralci, ki imajo letne vstopnice, taka strategija preprosto ni mogoča.«
Marko Božič razkrije, da ga na igrišču ni bilo že več let in z zaposlenimi in novimi lastniki nima nobenega stika. »Imamo družinsko podjetje, ki se ukvarja z golfom, od travnega semena, kosilnic do namakalnih sistemov. Podjetje vodi moj sin, vendar poslovnih stikov z blejskim igriščem nimamo, čeprav sem prepričan, da bi to bilo v obojestranskem interesu. Dobavitelji in izvajalci specifičnih, specializiranih del so žal tujci.«
Rešitev za male
Novi lastniki so veliko vložili v sanacijo, vendar nekdanji direktor trdi, da bi morali igrišče restavrirati, ne pa renovirati: »Tako bi ga ohranili naravnega, veličastnega, takšnega, kakršen je bil, s tem da bi ga posodobili, prilagodili današnjim standardom igre, podaljšali z novimi dodatnimi udarjališči, ovirami na pravih mestih ter sanirali zelenice. Tako bi ohranil mojstrovino, duh Dona Harradina, prejšnjega arhitekta tega vrhunskega igrišča.«
Znano je bilo, da je blejsko igrišče za golf, čeprav je imelo pridih elitizma, vendarle živelo v sožitju z lokalno skupnostjo. Predvsem takrat, ko na njem igralci niso igrali golfa, je bilo sprehajališče domačinov, poligon za tek na smučeh, sankališče, celo drsališče. Nekdanji direktor Božič se spominja: »Lahko rečem, da so se obiskovalci do njega vedli spoštljivo, nikoli niso povzročili škode.«
Zdaj je igrišče ograjeno. »To sem predvideval, saj sem sam osebno v reviji Golf, ki smo jo takrat izdajali, napisal: 'Nekoč bodo blejsko igrišče kupili tujci in ga ogradili. Na oni strani bodo igrali bogataši z vsega sveta, mi, domačini, pa bomo plezali na ograjo in to z zavistjo opazovali.'« Božič trdi, da je golf v Sloveniji v globoki krizi. »Tako golfske organizacije, klubi kot igrišča. Edina svetla stran, prva lastovka, je Bled, ki bo promoviral svoje igrišče po vsem svetu, vendar bo le nekaj drobtinic ostalo za slovenski golf.« Božič še napoveduje: »Bled bo postal pravo zasebno igrišče zunaj sistema. Drugim igriščem preostane le še to, da dobro upravljajo, se organizirajo in sodelujejo, kolikor je to mogoče. Seveda pa problemov golfskih organizacij in klubov igrišča ne morejo rešiti, lahko pa pripomorejo k njihovemu boljšemu delovanju.«
Gre torej pri zgodbi blejskega igrišča za golf za vzpostavitev predela, ki bo na voljo le izbrancem s prepolnimi denarnicami? »Ena od rešilnih bilk za slovenski golf, nezapolnjena niša, je tako imenovana igra pitch and putt, kratka golfska igra s tremi palicami na kratkih, preprostih igriščih, kjer so luknje dolge le od 40 do 90 metrov in lahko zrastejo že na travniku velikosti nogometnega igrišča,« pravi Božič. »Ker je kratka golfska igra, ki je poceni, primerna za vse, od najmlajših do najstarejših, tudi za invalide, igra, ki jo odigramo v kratkem času, uri ali dveh, investicija v igrišče pa je res nizka, ima veliko perspektivo. Pravzaprav je pripravljalnica za golf, saj bodo igralci, ki bodo hoteli nekaj več, prešli v golf. Mesto v pitch and puttu bodo našli vsi, ki golfa tudi zaradi dolžine igrišča in zahtevnosti igre ne morejo več igrati.«
Ustanovili novo zvezo
Število zaposlenih podvojeno |
