Sem jako zaresno vzel poletno izjavo enega vodilnih blejskih turističnih delavcev, da naj se kot osebek s svojim I feel sLOVEnija potnim listom raje izognem njihovemu prelestnemu kraju. Ker bi s svojo prisotnostjo, pa čeprav le za en dan, delal nepotrebno gnečo. Njim in velecenjenim tujim gostom. Razumel sem ga. Ubogi revšeti blejski so zaradi navala neslovensko govoreče turistične golazni komajda shajali iz dneva v dan, kaj šele, da bi se pečali z nami, pripadniki domorodnega plemena.
Na Bled me ni bilo od tistega avgustovskega priporočila. Počakal sem pohlevno na jesen in se vmes spraševal, ali naj grem kremšnito pojest oktobra ali šele novembra, torej enkrat takrat, ko bom kot Slovenec končno lahko špilal turista na tistem njihovem Bledu. Me je premamila želja in sem se podal na pot okoli edinega slovenskega otoka dan nazaj. Nisem še bil prepričan, ali sem že v pravem, torej Slovenci welcome terminu, ali ne. Zato sem počakal na večerni mrak. Žvižgajoč napeve nemškega šlager obdobja, zato da sem bil bolj pod krinko, sem šel na sprehod okoli jezera. Res nisem vedel, ali lahko že tvegam odkrito slovensko turistovsko postopanje po Bledu ali je še prezgodaj. Sem po kakšnem kilometru začel čutiti tesnobo. Nikjer nikogar! Pospešil sem korake, nekje na polovici poti sem ugledal svetilko na obrežju.
Ribič je namakal opremo v vodi. Potem sem srečal turista. Dva. Čez pol ure še tri. In nikogar več. Juhej, tujih gostov ni več, Bled je spet slovenski! Centralni predel mesteca je bil kot mesto duhov. Luči so gorele, iz enega lokala – redki so bili odprti – se je slišala glasba. Vse je bilo prazno. Poleti se je v takem času, kot sem videl po televiziji, tam trlo ljudi. Nekaj naprej sem uzrl prekopano glavno cesto. Verjetno bodo na Bledu položili novo kanalizacijo, preden dokončno navalijo slovenski turisti. Da se jim bo domač smrad hitreje podvizal stran od nosu. Po koncu kroga okoli jezera sem ob avtomobilu odprl pivo.
Seveda sem ga prinesel s seboj, nisem hotel mučiti od tujih turistov preutrujenih domačinov, da bi morali poskrbeti še zame. Sem videl, da so res izgoreli, saj se je ob jezeru našlo več dni prepolnih kant za smeti. Toliko zbiti od streženja tujim turistom so na Bledu, da jih Slovenci raje pustimo še nekaj mesecev, tja do maja 2018, na miru. Potem bomo tuje turiste, ki bodo čez leto spet navalili na Bled, prosili, naj nam pošljejo kakšno razglednico otoka ali gradu.
