LJUBLJANA – Varčevanje v šolstvu je poleg učiteljev in zaposlenih v slabo voljo spravilo tudi starše mnogih otrok, ki to pomoč potrebujejo. Branimir Štrukelj (Sviz) je prepričan, da je to napad na šolstvo. V Tarči so se soočili strokovnjaki z različnih področij v šolstvu, mnenja pa so se kar kresala. V oddajo so povabili tudi ministrico za šolstvo, a so na ministrstvu dejali, da nimajo nič novega povedati.
Za nagrade je, za šolarje pa ne
Kristijan Musek Lešnik je prepričan, da je do tega ukrepa prišlo zaradi izdajanja odločb za dodatno učno pomoč, kjer je prihajalo do anomalij in zlorab. Ivan Štuhec iz Zavod Antona Martina Slomška pa pravi, da so bolj kot javne šole s tem ukrepom prizadete zasebne šole.
»Napovedi, da želi vlada v šolstvu privarčevati še nekaj deset milijonov evrov, je preprosto napad na javno šolstvo,« dodaja Štrukelj. »Rad bi videl junaka, ki bo izdane odločbe presojal za ustrezne in ne. Prvič se je zgodilo, da se je ukrep spremenil sredi leta, to je unikum. To se še nikoli ni zgodilo.« Štrukelj je izpostavil, da svetovalne pogodbe in druge nagrade v slabi banki stanejo v pol leta 3,6 milijona evrov, in vprašal, kako je mogoče, da to ni predrago.
Iztok Kordiš, ravnatelj waldorfske šole, pa je izpostavil, da je treba varčevati drugje. V krizi je varčevati v šolstvu tako, kot da bi z letala odvrgel motor, je povzel Obamo.
Marjan Šimenc s pedagoškega inštituta pa pravi, da ga odločitev Ustavnega sodišča RS preseneča in poudarja, da iz mednarodnih ustav sledi, da zasebnih šol ni nujno financirati.
Pobudnik ustavne presoje Anton Kokalj (tudi nekdanji poslanec NSi) pravi, da se soočamo s težavami, ker so starši in ustanovitelji (občine) izključeni iz sistema. » Ustava od nas zahteva, da otroke izobražujemo, če pa izberemo drugo šolo, smo zato kaznovani.« Pravi, da se je za zasebno katoliško šolo odločil, ker ta omogoča neko dimenzijo, ki je za njih nujna in normalna. To javna šola ignorira in reže. »Javna šola vzgaja neke vrste shizofrenega človeka in posega v intimo družine ter njeno kulturo.«
Z njim se sogovorniki niso strinjali, sindikalist Štrukelj pa mu je dejal, da od njega pričakuje opravičilo.
Kasneje se je Kokalj za izjavo res opravičil.
Slovenski šolski sistem je rigiden
Učiteljica Metka Zorec pravi, da se šole med seboj razlikujejo, ne strinja pa se, da javne šole vzgajajo shizofrene osebe. »To je problem družbe.« Pravi, da nima nič proti zasebnim šolam in staršem, ki vpišejo otroke v zasebne šole. »Skrbi pa me, da so vse javne šole zapisane okolišu, kar za zasebne šole ne velja. Zasebne šole so v tem pogledu privilegirane. Javne šole so se znašle v nezavidljivem položaju. Na eni strani je odločba sodišča, na drugi strani pa zmanjševanje sredstev in ukinjanje programov. Skrbi me, da bodo začele zasebne šole na tem področju bogateti.«
»Upam, da se, ko govorimo o šolstvu, zavedamo, da smo vsi davkoplačevalci, ki dajemo v vrečo, in imamo pravico dobiti tudi nekaj nazaj. Šola je sestavljena iz treh subjektov: učenca, učitelja in ustanovitelja. Pri nas velja šolski sistem, ki je v svojem bistvu zelo rigiden in se ne prilagaja situaciji. Kar se tiče ustavnega sodišča, pa smo slišali od vseh netočne izjave. Ustavno sodišče je odločalo, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, ne pa tudi o tem, ali je svobodno.«
Štuhec pravi, da bi to morali komentirati pravniki, ne pa oni. »Take napačne interpretacije kažejo na to, da ljudje ne znajo brati. Hvalabogu, da obstajajo ločena mnenja, da si lahko ljudje s svojo pametjo izberejo svoje. Ni lepo, da gospod Štrukelj spušča take pasje bombice z mariborsko nadškofijo. Če kdo, je naša šola prva žrtev,« je dejal Štuhec.
Šimenc pa je dejal, da ne drži, da zasebna šola izvaja javni program. Izvaja javno priznani program, ki pa je lahko namenjen posebni skupini. Štrukelj pa je dodal, da je Evropsko sodišče reklo, da mora država dopustiti različne šole, ni pa nikakor dolžna tega financirati.
