Bitcoin je denar, s katerim lahko plačujemo tudi v Sloveniji. Nima centralne banke, ampak skrivnostnega izumitelja, čigar identiteta še vedno ni znana. Število bitcoinov, ki so v obtoku, je omejeno, kar omejuje inflacijo valute. Spletni denar nima posrednikov, provizij in vladnega nadzora. Sliši se zelo perspektivno, sploh za čas, ko je zaupanje v vse finančne ustanove močno padlo. Če bi bila nova ideja splošno sprejeta, bi lahko govorili o mednarodnem denarju, ki je neodvisen od mednarodnih inštitucij. A strokovnjaki opozarjajo, da previdnost pri poslovanju z bitcoini ni odveč, saj boste vse posledice morebitne prevare nosili sami.
V zadnjih mesecih sta se prepoznavnost in priljubljenost te valute močno povečali tudi pri nas. Pred kratkim je bilo ustanovljeno celo društvo Bitcoin Slovenija, katerega člani si pomagajo tako, da organizirajo dogodke, na katerih si izmenjujejo informacije, ki bi posameznikom lahko pomagale pri trgovanju in uporabi te spletne valute.
Trguje lahko vsak
»Za bitcoine sem slišal pred nekaj leti, pritegnilo me je predvsem, da si jih ne lasti nobeno podjetje. To je pravzaprav računalniško omrežje, v katero se lahko vključi vsak. Ker sem računalničar, sem hitro dojel, da je tehnologija za bitcoinom genialna in da bo spremenila svet. Verjamem, da se bo denar prej ali slej preselil v popolnoma digitalno obliko, saj nam tehnologija danes to omogoča. Nekateri izum bitcoina primerjajo z izumom elektronske pošte. Tukaj imamo računalničarji prednost, laiki namreč potrebujejo več časa, da ugotovijo, da to ni prevara, ampak inovativna, odprta tehnologija,« pravi predsednik društva Luka Pušić.
Prve bitcoine je kupil proti koncu leta 2012. »Želel sem nekaj naročiti prek spleta, a sem malo pred tem zaradi nekorektnega odnosa in oderuških provizij ukinil svoj račun paypal. Za vsak primer sem kupil nekaj več bitcoinov, kot je bilo treba, potem pa je njihova vrednost sčasoma začela rasti. Nato sem se še bolj poglobil v tehnologijo, ki stoji zadaj. Kot računalničarja me je vse skupaj res impresioniralo in od takrat redno spremljam dogajanja na tem področju,« svoj začetek v svetu spletnega denarja pojasni sogovornik. »Redno ga uporabljam in ga po potrebi tudi kupujem. Sem bolj uporabnik kot investitor. Nekaj bitcoinov pa vseeno hranim za prihodnost in jih še ne nameravam prodati. Morda mi jih niti ne bo treba.«
V Sloveniji
20 trgovin
Luka pravi, da ta denar uporablja predvsem zato, ker je praktičen. »Z njim se danes da kupiti že marsikaj. Kupil sem si recimo telefon, oblačila, letalsko vozovnico, revije, računalniške komponente ter hrano in pijačo v nekaterih restavracijah, ki sprejemajo bitcoin kot plačilo.«
V Sloveniji je že več kot 20 trgovin oziroma lokalov, kjer je že mogoče plačevati s to valuto. »Telefon, denimo, sem kupil na sestavi.si, dve domeni pa na zabec.net.« Plačevanje z bitcoini v ljubljanski restavraciji Allegria poteka prek podjetja BitPay, ki prejete bitcoine takoj po trenutnem tečaju zamenja v evre, s čimer se gostinec izogne tečajnemu tveganju. Za uporabnika plačevanje izgleda tako, da s svojo bitcoin denarnico – aplikacijo, ki jo je naložil na pametni telefon – skenira QR-kodo na zaslonu pri blagajni in pritisne »send«. Ker je bitcoin relativno nov sistem, je treba natakarja pred plačilom opozoriti, da bomo plačali z bitcoinom. Za trgovca sprejemanje bitcoinov pomeni manj stroškov, kot jih ima, če plačamo s kreditno kartico.
Vsak lahko nabavi poljubno količino valute, od nekaj tisočink bitcoina do več tisoč bitcoinov, glede na potrebe in zmožnosti. »Kupimo jih lahko od drugih uporabnikov ali prek menjalnic na spletu. Ena od takih je tudi slovenski Bitstamp, ki je po prometu v svetovnem vrhu,« še razloži Pušić. V tej virtualni menjalnici, ki sta jo ustanovila Nejc Kodrič in Damijan Merlak, lahko mesečni promet, izražen v evrih, doseže tudi več kot 450 milijonov. Njuna menjalnica je tako že po dveh letih postala druga največja na svetu.
Kupci in prodajalci pri izmenjavi te virtualne valute plačajo trgovalno provizijo, ki znaša od 0,2 do 0,5 odstotka.
Vloži toliko,
kot lahko izgubiš!
Miha Pulko je ustanovitelj mladega podjetja Kripto, d. o. o., ki trguje s spletnimi valutami. Podobno kot Pušića je tudi njega pri bitcoinu pritegnila predvsem njegova neodvisnost. »Pomembna mi je bila tudi enakost za vse uporabnike omrežja, saj za njim stoji računalniški algoritem, ki poskrbi, da so vsi enako obravnavani in da za vse veljajo enaka pravila.«
Priznava, da je imel pred štirimi leti, ko se je začel zanimati za bitcoin, pomisleke. »Predvsem me je zanimalo, kako je to sploh lahko valuta, zakaj ima nekaj, kar je predstavljeno samo s podatki na disku in spletu, sploh kakšno vrednost. Pozneje sem ugotovil, da je tako ali tako velika večina vsega denarja virtualnega, vse večje bančne transakcije se dogajajo zgolj v digitalni obliki, torej brez gotovine.« Pulka smo vprašali, ali je mogoče zaslužiti že z majhnimi vložki ali mora biti vrednost večja, da se trgovanje s to valuto splača. »Tudi z majhnimi zneski bi se dalo zaslužiti, saj je sama količina bitcoinov, ki krožijo v omrežju, omejena na 21 milijonov. Na trgu se tako ne bodo pojavljali novi, ki bi lahko povsem zbili ceno valute. Sicer pa vsem, ki vložijo denar, svetujem, naj ne opazujejo gibanja cene vsak dan, saj je valuta še precej nestabilna. Nepoznavanje trga pomeni skoraj zagotovljeno izgubo. Samega zneska vložka si ne bi drznil priporočiti. Vsekakor tudi tu velja pravilo: ne vloži denarja, če si ne moreš privoščiti morebitne izgube.« »Nekateri izum bitcoina primerjajo z izumom elektronske pošte,« pravi predsednik društva Bitcoin Slovenija Luka Pušić.
Prvi bitcoin bankomat
Podjetje Bitcoiniacs je konec oktobra lani postavilo prvi bankomat, ki uporabnikom omogoča menjavo valute bitcoin v realni denar in nasprotno. Za nakup elektronskega denarja mora uporabnik skenirati dlan, dnevni nakup je, preračunano v evre, omejen na 2080 evrov. Bankomat je povezan s kanadsko menjalnico VirtEX, ki poskrbi za prenos navideznega denarja v elektronsko denarnico. Prvi takšni bankomat so postavili v kanadskem Vancouvru, zdaj jih imajo že tudi v Avstraliji in Londonu.
Slovenska bitcoin srečanja
»Od novembra 2013 organiziramo redna mesečna srečanja, ki so bolj druženje navdušencev nad to valuto. Število udeležencev je odvisno od cene bitcoina,« se nasmehne predsednik društva Bitcoin Slovenija Luka Pušić. Navadno potekajo v Kiberpipi ali v ljubljanskih restavracijah Allegria in Osmica, kjer omenjeno valuto sprejemajo kot plačilo. Datumi so objavljeni na profilu društva Bitcoin Slovenija na facebooku. »Tudi tu velja pravilo: ne vloži denarja, če si ne moreš privoščiti morebitne izgube.« »Bitcoine lahko kupimo od drugih uporabnikov ali prek menjalnic na spletu.« 21
milijonov je zamejitev količine bitcoinov, ki krožijo v omrežju, tako da bi se dalo zaslužiti tudi z majhnimi zneski. 20 trgovin in več je že v Sloveniji, kjer je mogoče plačevati s to valuto. Bitcoine lahko kupimo od drugih uporabnikov ali prek menjalnic na spletu.
